Franja

Zadetki iskanja

  • zíd (-a, -ú) m

    1. muro (pl. muri, mura); parete; muraglia:
    porušiti zid abbattere un muro
    sezidati zid costruire, erigere un muro
    betonski zid muro di calcestruzzo
    opečnat zid muro di mattoni, di cotto
    predelni, slepi zid muro divisorio, cieco
    suhi zdi muro a secco
    oporni zid muro di sostegno
    obrambni, zaščitni zid muro di difesa

    2. pren. muro:
    zid predsodkov, nezaupanja il muro dei pregiudizi, della diffidenza
    zid molka muro di silenzio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    govoriti zidu parlare al muro
    pren. pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. hoteti, riniti z glavo skozi zid andare con la testa contro il muro
    pren. biti naveličan mestnih zidov essere stufo della vita in città
    bel kot zid pallido come un cencio
    gluh kakor zid sordo come una campana
    hist. Berlinski zid muro di Berlino
    arheol. kiklopski zid mura ciclopiche
    kitajski zid muraglia cinese
    hist. zid solza muro del pianto
    fiz. zvočni zid muro del suono
  • zídati (-am) imperf.

    1. costruire, edificare, fabbricare:
    zidati temelje gettare le fondamenta
    zidati hišo costruire la casa

    2. pren. costruire:
    zidati filozofski sistem costruire un sistema filosofico

    3. pren. edificare, fondare:
    zidati družbo na demokratičnih temeljih edificare la società su basi democratiche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. začeti zidati hišo pri strehi cominciare la casa dal tetto
    pren. zidati si gradove v oblake costruire castelli in aria
    pren. zidati na skalo costruire sulla roccia
  • zijálo badaud moški spol , musard moški spol

    zijala prodajati badauder, faire le badaud, muser, musarder, bayer aux corneilles, regarder quelque chose bouche bée (ali béante)
  • zima samostalnik
    1. (letni čas) ▸ tél
    mrzla zima ▸ hideg tél
    Eni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.
    huda zima ▸ zord tél
    ostra zima ▸ kemény tél
    mila zima ▸ enyhe tél
    dolga zima ▸ hosszú tél
    suha zima ▸ száraz tél
    zgodnja zima ▸ korai tél
    zima brez snega ▸ hó nélküli tél, hómentes tél
    preživeti zimo ▸ telet átél, áttelel
    konec zime ▸ tél vége
    drva za zimokontrastivno zanimivo téli tüzelő
    obutev za zimokontrastivno zanimivo téli lábbeli
    kolekcija za zimokontrastivno zanimivo téli kollekció
    priprave na zimo ▸ felkészülés a télre
    na zimo ▸ télre, télire
    prava zima ▸ igazi tél
    V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
    Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

    2. (o stanju narave) ▸ tél
    preganjati zimo ▸ telet elűzi
    zima se poslavlja ▸ tél búcsúzik, tél elköszön
    odganjati zimo ▸ telet elkergeti
    pregnati zimo ▸ telet elűzi
    zima pritisne ▸ tél szorít
    zima preseneti ▸ tél meglep
    zavetje pred zimokontrastivno zanimivo téli menedék
    dišati po zimikontrastivno zanimivo téli illat
    To zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

    3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ tél
    vrhunec zime ▸ tél csúcspontja
    tekmovalna zimakontrastivno zanimivo téli versenyszezon
    olimpijska zima ▸ olimpiai tél
    skakalna zimakontrastivno zanimivo téli síugrószezon
    Vrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.
    dosežki v letošnji zimi ▸ idei tél eredményei
    najboljši skakalec prejšnje zime ▸ előző tél legjobb síugrója
    modna zimakontrastivno zanimivo téli divatszezon
    Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.
    politična zima ▸ politikai tél
    uspešna zima ▸ sikeres tél
    Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

    4. (o literarnem liku) ▸ Tél
    starka zima ▸ Télanyó
    Kot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
    Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.
    teta zima ▸ Tél néne
    botra zima ▸ téltündér, téli boszorkány, télbanya
    Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
    Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.
  • zíniti ouvrir la bouche

    ne ziniti besede ne souffler mot, ne pas se permettre le moindre mot
  • z izjemo stalna zveza
    (o izvzetosti) ▸ kivételével
    Z izjemo uvodnih trenutkov tekme smo bili veliko boljši. ▸ A mérkőzés kezdeti pillanatainak kivételével sokkal jobbak voltunk.
    Z izjemo enega, ki ni glasoval, so vsi drugi podprli predlog proračuna. ▸ Egy személy kivételével, aki nem adta le a szavazatát, mindenki támogatta a költségvetés-javaslatot.
    Promet z izjemo jutranjih in večernih konic teče gladko, tudi parkirišč je dovolj. ▸ A forgalom a reggeli és az esti csúcsok kivételével zökkenőmentesen halad, parkolókból is van elég.
  • zlásti adv.

    1. specialmente, specie; massime; segnatamente:
    prstne odtise rabijo zlasti v kriminologiji le impronte digitali sono rilevate specie dai criminologi

    2. particolarmente, in particolare; oltremodo:
    pri mleku je vprašanje embalaže zlasti pereče nel trattamento del latte è urgente in particolare il problema del confezionamento
  • zlát en or, d'or ; (pozlačen, zlate barve) doré

    zlate besede paroles ženski spol množine d'or
    zlata črka lettre ženski spol d'or
    zlat dolar dollar d'or moški spol
    zlata medalja médaille ženski spol d'or
    zlat okvir cadre doré
    zlata poroka noces ženski spol množine d'or
    zlat prstan anneau moški spol d'or; bague ženski spol en or
    zlata rezerva réserve ženski spol d'or
    zlata ruda minerai moški spol d'or
    zlat rudnik mine ženski spol d'or
    zlato runo la toison d'or
    zlata sredina le juste milieu
    zlato tele le veau d'or
    zlati vek l'âge d'or
    zlata žila (mineralogija) filon moški spol d'or, (medicina) hémorroîdes ženski spol množine
    zlato srce cœur moški spol d'or
    obljubljati komu zlate gradove (figurativno) promettre à quelqu'un monts et merveilles, (ali des monts d'or)
    rana ura zlata ura le monde appartient à ceux qui se lévent tôt
    knjiga z zlato obrezo un livre doré sur tranche
  • zlát (-a -o) adj.

    1. d'oro; aurifero; aureo:
    zlati rudnik miniera d'oro
    zlati pesek sabbia aurifera
    zlata kovina oro, metallo biondo
    ekon. zlate rezerve riserve auree
    zlat prstan anello d'oro
    šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
    pog. zlat zob dente d'oro

    2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
    zlate nitke fili d'oro
    zlati lasje chioma bionda
    zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

    3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
    zlata poroka nozze d'oro

    4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
    imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

    5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
    zlato pravilo regola aurea
    zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

    6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
    zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
    sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

    7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
    izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
    zlata vreden delavec un ottimo operaio
    obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
    v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
    biti zlata jama essere una miniera d'oro
    vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
    imeti zlate roke avere le mani d'oro
    biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
    držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
    vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
    zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
    zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
    zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
    zlata mrzlica febbre dell'oro
    zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
    agr. zlata parmena parmena dorata
    zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
    bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
    ekon. zlata valuta valuta aurea
    med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
    ekon. zlate palice lingotti d'oro
    agr. zlati delišes deliziosa dorata
    bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
    film. Zlati lev Leon d'oro
    mat. zlati rez sezione aurea
    bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
    agr. zlato jabolko cachi mela
    mitol. zlato runo vello d'oro
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
    zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
    rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
  • zlató or moški spol

    čisto (suho) zlato or fin (natif)
    karatno zlato à … carats
    mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
    zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
    biti zlata vreden valoir son pesant d'or
    to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
    molk je zlato le silence est d'or
    ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or
  • zlató (-á) n

    1. oro:
    zlato se sveti l'oro luce, luccica
    barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
    cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
    zrnca zlata granelli d'oro

    2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
    prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

    3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

    4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
    zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

    5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
    ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
    človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
    zlata vredne besede parole d'oro
    česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
    vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
    prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
    kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
    kopati se v zlatu nuotare nell'oro
    izpiranje zlata lavaggio dell'oro
    belo zlato oro bianco
    črno zlato oro nero
    min. kačje zlato biotite gialla
    samorodno zlato oro puro
    PREGOVORI:
    čas je zlato il tempo è oro
    govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
    ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
    kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
    zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure
  • zledenéti (-ím) perf. intr.

    1. gelare (tudi pren.); coprirsi di ghiaccio:
    roke so mu zledenele le mani gli (si) gelarono

    2. pren. irrigidirsi, gelarsi:
    kri mu je zledenela v žilah gli si gelò il sangue nelle vene
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • zlíti, zlívati verser ensemble, mêler; fondre, allier, Lier

    zliti se se répandre, se jeter dans
    reka se zliva v morje le fleuve se jette dans la mer
  • zlò mal moški spol

    potrebno zlo mal nécessaire
    glavno zlo la source de tous les maux
    izkoreniniti zlo couper le mal à sa racine
    iti po zlu échouer, avorter, périr
    izmed dveh izbrati manjše zlo de deux maux choisir le moindre, choisir le moindre mal
    za zlo vzeti prendre en mal (ali en mauvaise part) quelque chose, se formaliser de quelque chose
    vračati zlo z zlim rendre le mal pour le mal (ali œil pour œil, dent pour dent)
    povrniti dobro za zlo rendre le bien pour le mal
    vsako zlo (nesreča) ima tudi nekaj dobrega à quelque chose malheur est bon
  • zlò (zlà) n

    1. male:
    delati, hoteti zlo fare, volere il male
    sejati zlo seminare, diffondere il male
    ločevati med dobrim in zlim distinguere fra il bene e il male

    2. pren. male, malattia, disgrazia, bubbone:
    družbena zla le malattie della società
    zlo korupcije il bubbone della corruzione
    izbrati manjše zlo tra due mali scegliere il minore
    šteti komu kaj v zlo addebitare qcs. a qcn.
    pog. vzeti komu kaj za zlo aversene a male per qcs.
    iti po zlu andare a male, fallire
    biti nujno zlo essere un male inevitabile
  • zlomíti (-im)

    A) perf.

    1. rompere, spezzare, spaccare:
    zlomiti palico spezzare una verga
    zlomiti vejo spezzare un ramo

    2. pren. spezzare:
    zlomiti ujetnika z mučenjem spezzare la resistenza del prigioniero con la tortura

    3. fiaccare, esaurire, estenuare:
    bolezen ga je zlomila la malattia lo estenuò

    4. travolgere; spezzare:
    zlomiti sovražnikovo obrambo travolgere le resistenze nemiche

    5. med. fratturare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zlomiti palice na kom bastonare qcn.
    zlomiti hrbtenico organiziranemu kriminalu spezzare le reni alla criminalità organizzata, aver ragione della criminalità organizzata
    zlomiti komu roge ammansire qcn.
    zlomiti komu srce spezzare il cuore a qcn.

    B) zlómiti se (-im se) perf. refl.

    1. spezzarsi

    2. pren. crollare:
    obramba se je zlomila la difesa è crollata

    3. pren. rompersi (di voce)

    4. pren. (upogniti se, sključiti se) chinarsi, (in)curvarsi:
    zlomiti se v jok scoppiare in pianto

    C) zlómiti si (-im si) perf. refl. rompersi, rompere:
    beseda, da si ob njej jezik zlomiš una parola difficilmente pronunciabile, tale da slogare la lingua
    pren. zlomiti si v čem vrat rompersi l'osso del collo
  • zlovóljen (-ljna -o) adj. stizzito, di malumore:
    biti zlovoljen essere di malumore; pog. avere le paturnie
  • zmágati (-am) | zmagováti (-újem) perf., imperf.

    1. vincere, uscire vincitori; avere la meglio, prevalere, spuntarla; trionfare:
    zmagati po hudem boju vincere dopo accanita battaglia
    zmagati nad sovražnikom trionfare sui nemici
    zmagala je človeška solidarnost prevalse la solidarietà umana
    zmagal ga je spanec lo vinse la stanchezza

    2. šport. vincere; stravincere:
    zmagati s pet proti tri vincere per cinque a tre
    premočno zmagati stravincere
    zmagati na sto metrov prosto vincere i cento metri stile libero

    3. (na volitvah, na natečaju ipd. ) vincere:
    zmagati na natečaju za ureditev mesta vincere il concorso per il piano regolatore della città

    4. pren. sbrigare; coprire; superare:
    zmagovati delo venire a capo del lavoro, riuscire a sbrigare il lavoro
    zmagovati izdatke coprire le spese
    zmagovati klanec superare la salita; arrancare in salita