Franja

gnjȉo gnjíla gnjílo, dol. gnjîlī -ā -ō gnil: -o meso; to će mi pasti kao -a kruška kot uležana hruška

gnoj¹ [ó] moški spol (-a, ni množine)

1. hlevski ipd.: der Mist, der Dung, der Dünger
hlevski gnoj Stallmist, Stalldünger
kokošji gnoj Hühnerdung
konjski gnoj Pferdedung
kravji gnoj Kuhdünger, Kuhmist
ovčji gnoj der Schafkot, Schafmist
kup gnoja der Misthaufen
kidati gnoj iz hleva: entmisten, den Stall ausmisten
odstranjevanje gnoja die Entmistung, z izpiranjem: die Schwemmentmistung
tehnika, agronomija in vrtnarstvo trosilnik za gnoj der Düngerstreuer

2. figurativno človek: der Misthaufen; ničvrednež: das Mistvieh
len kot gnoj stinkfaul
toliko, da se gnoj dela in [rauhen] rauen Mengen
kot petelin na gnoju wie ein Truthahn

Gnōsus, -os (Cnōsus) in Gnōssus -ī, f (Κνωσός, slabše Κνωσσός) Knósos (= Gnóz, Knós, Gnós) prastaro primorsko mesto na Kreti, prestolnica Ariadninega očeta Minoja (Minos), ki mu je Dedal tam zgradil slavni labirint; tam je bil tudi Jupitrov nagrobni spomenik: MEL., PLIN., LUCAN., LACT. – Od tod adj.

1. Gnōs(s)iacus 3 (*Κνωσιακός) knosijski, pesn. = kretski: rex, carina O.

2. Gnōs(s)ias -adis, f (*Κνωσιάς) knosijska, pesn. = kretska: Gnossiades iuvencae O.; kot subst. Kretčanka = Ariadna: O.

3. Gnōsis -idis, f acc. -ida, f knosijska, pesn.= kretska: Corona Gnosis O. (ozvezdje) Ariadnina krona; kot subst. Kretčanka = Ariadna: O.

4. Gnō(s)ius 3 (Κνώσιος) knosijski,
a) = iz Knososa: L., O., PLIN.; subst. Gnōsiī -ōrum, m (Κνώσιοι) Knosijci, sloveči lokostrelci CI., L.
b) pesn. = kretski: tellus (= Kreta) V., PLIN., Gnosia stella Coronae V. Ariadnina krona = ardor Bacchi COL. (ker ji je baje Bakh to krono podaril), calami spicula Gnosii H.; subst. Gnōsia -ae, f Kretčanka = Ariadna: PR.

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

gob|a [ó] ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden

2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben

3.
ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz

góba botanika fungus, pl fungi, funguses; (plesen) mould; (za brisanje) sponge

užitna góba mushroom, edible fungus, agaric
kresilna góba dry fungus, tinder, touchwood, spunk, ZDA punk, arhaično amadou
strupena góba poisonous mushroom, toadstool
nabiralec gób gatherer of mushrooms
veda o góbah mycology
nabirati góbe to gather mushrooms, to go mushrooming
rasti kot góbe po dežju to shoot up like mushrooms after the rain

góba botanika champignon moški spol ; zoologija éponge ženski spol ; (bolezen) lèpre ženski spol

drevesna goba polypore moški spol
hišna goba mérule ženski spol
kresilna goba amadou moški spol
strupena goba champignon vénéneux
užitna goba champignon comestible
iti gobe nabirat aller chercher des champignons, aller aux champignons
piti kot goba boire comme une éponge, avoir une éponge dans le gosier

góba hongo m , seta f

šolska goba esponja f
goba iz gume esponja de goma (ali caucho)
goba za krpanje hongo de repasar
kresilna goba yesca f
lesna goba hongo de la madera
strupena, užitna goba hongo venenoso, comestible
zastrupljenje z gobami intoxicación f (ali envenenamiento m) por hongos (ali setas)
iskati, nabirati gobe (ir a) buscar setas
piti kot goba (fig) beber como una esponja (ali una cuba ali un cesto)

go before neprehodni glagol
imeti prednost

go before the mast služiti kot navaden mornar

gobierno moški spol vlada, državna oblast; ustava; uprava; gubernija, provinca; vojska komanda; oskrbništvo (hiše), nadzorstvo; smernica; spretnost; krmarjenje

ama de gobierno hišna oskrbnica
empréstito del gobierno državno posojilo
para su gobierno da se veste ravnati
por vía de buen gobierno za splošni blagor
mirar contra el gobierno (hum) škiliti
servir de gobierno služiti kot norma (smernica)

goccia f (pl. -ce)

1. kaplja:
una goccia d'acqua vodna kaplja
gocce pl. absol. dež:
cominciano a cadere le prime gocce začenja deževati
somigliarsi come due gocce d'acqua pren. biti si podoben kot kaplja kaplji
la goccia che fa traboccare il vaso pren. kaplja čez rob
fino all'ultima goccia pren. do zadnje kaplje
a goccia a goccia po kapljicah

2. pren. kapljica:
lasciami una goccia di caffè pusti mi kapljico kave

3. brušen kamen kapljičaste oblike:
orecchini a goccia kapljičasti uhani

góditi to suit (komu someone)

vino mi ne godi wine does not suit me
napravi, kot ti godi! suit yourself!
našel sem, kar mi godi I have found something that suits me
góditi samovšečnosti kake osebe to tickle someone's vanity

godi|ti se (godi se)

1. (dogajati se) vor sich gehen, geschehen, vorgehen
krivica se (mu) godi es geschieht (ihm) Unrecht
godila se mu je velika krivica ihm ist großes Unrecht widerfahren

2. v življenju: gehen, ergehen
dobro/slabo se goditi komu (jemandem) gut/ schlecht gehen/ergehen, [gutgehen] gut gehen (es geht ihm gut)
tebi se pa godi! du hast es gut!
godi se mu kot vrabcu v prosu er lebt wie Gott in Frankreich

godíti se (-í se) imperf. impers. ➞ zgoditi se

1. accadere, succedere, capitare:
čudeži se ne godijo i miracoli non succedono

2. (s smiselnim osebkom v dativu, biti, živeti) stare, andare, vivere:
dobro, slabo se mu godi gli va bene, male
pren. tebi se pa godi te la passi, eh?
pren. goditi se (komu)
kot vrabcu v prosu vivere da papa, come un papa
godi se mi krivica mi è stata fatta una (grave) ingiustizia

gogo [gɔgo] masculin, familier lahkovernež; prismod

à gogo (familier) v izobilju, na pretek, kot srcé poželi, po mili volji

gold¹ [gould] samostalnik
zlato, zlatnik, zlatnina
figurativno bogastvo, dragocenost, zaklad; središče tarče (pri streljanju z lokom)

all that glitters in not gold ni vse zlato, kar se sveti, videz vara
the countries on gold države z zlato valuto
as good as gold dober, kot kruh, izredno priden
to make a gold zadeti sredino tarče
worth one's weight in gold neprecenljiv, nepoplačljiv

golob [ó] moški spol (-a …)

1. die Taube, živalstvo, zoologija red: der Taubenvogel, družina: die Taube
pravi golob Echte Taube, v sestavi: -taube (grivar Ringeltaube, duplar Hohltaube, skalni Felsentaube, mestni Feldtaube, gvinejski Guineataube, snežni Schneetaube, golšec Kropftaube)
čopasti golob Schopfwachteltaube
dolgorepi golob Großschwanztaube
karolinski golob Karolinataube
kronasti golob Krontaube
golob ogrličar Mähnentaube
golob selec Wandertaube
talni golob Erdtaube (beločeli Weißstirn-Erdtaube)
zobati golob Zahntaube
golob samec der Tauber

2.
glinasti golob die Tontaube, Wurftaube

3. živalstvo, zoologija riba:
morski golob der Adlerrochen
|
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

golób pigeon; dove

golób samec cock pigeon
golób grivar ringdove
golób duplar stock dove
golób pismonoša carrier pigeon, homing pigeon
golób selec passenger pigeon
glinasti golób (tarča) clay pigeon
skalni golób wood pigeon
rejec golóbov pigeon fancier, pigeon breeder
reja golóbov pigeon breeding
jata golóbov flock of pigeons
golóbu podoben dove-like
golób gruli the pigeon coos
boljši je vrabec v roki kot golób na strehi one today is worth two tomorrows; a bird in the hand is worth two in the bush

golób paloma f

mlad golob pichón m
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando

golobj|i [ó] (-a, -e) Tauben- (pošta die Taubenpost, jajce das Taubenei)
barva: golobje moder/siv taubenblau/taubengrau
velik kot golobje jajce taubeneigroß