Franja

reine [rɛn] féminin kraljica; dama (pri šahu); (vieilli)

la petite reine bicikel
paîn masculin à la reine vrsta mlečnega peciva (žemljice)
(religion) la Reine du ciel Devica Marija
reine des abeilles matica pri čebelah
reine de beauté, du bal lepotna, plesna kraljica
reine des bois (botanique) dišeča perla
reine-mère kraljica mati, figuré, familier tašča, družinska mati
pas un mot à la reine-mère! tudi besede ne tašči (o tem)!
avoir un port de reine imeti držo, hojo kot kraljica

rejo moški spol (čebelje) želo; železna bodica; moč

tener mucho rejo imeti žilavo življenje

rekord [ó] moški spol (-a …) šport der Rekord (daljinski Weitenrekord, deželni/državni Landesrekord, dvoranski Hallenrekord, evropski Europarekord, hitrostni Geschwindigkeitsrekord, mladinski Juniorenrekord, svetovni Weltrekord, skakalnice Schanzenrekord, višinski Höhenrekord); (najboljši dosežek) die Bestleistung (osebni persönliche), die Bestmarke, die Höchstleistung; (najboljši čas) die Bestzeit
negativni rekord der Negativrekord
imetnik rekorda der Rekordhalter
doseči rekord eine Rekordmarke setzen, einen Rekord werfen/laufen
imeti rekord einen Rekord haben/ halten
izboljšati rekord einen Rekord brechen/überbieten

Rekord, der, (-/e/s, -e) rekord (tudi figurativ); einen Rekord haben/halten imeti rekord; einen Rekord brechen/überbieten izboljšati rekord

rekórd šport record; best performance

lovec na rekórde record seeker
imetnik rekórda record holder
poskus rušenja rekórda attempt to beat the (ali a) record
imeti (držati) rekórd to hold the record
izboljšati to improve a record
napasti rekórd to attack a record
postaviti rekórd to set (up) a record
potolči rekórd to beat (ali to break), to cut a record
priznati to recognise (ali to acknowledge) a record
zrušiti rekórd to smash a record

relácíja relation

v relácíji z in relation to
nobene relácíje ne imeti z to be out of (all) relation to, to bear no relation to

relación ženski spol razmerje, odnos; sorodstveno razmerje; poznanstvo, občevanje; poročilo, naštevanje, pripovedovanje; seznam

relación consanguínea krvno sorodstvo
estar en buena relación con biti v dobrih odnosih z
estar en relación (-ones) con biti v zvezi z
no guardar relación con nobene zveze ne imeti z
hacer una relación poročati, podati poročilo
poner en relación v zvezo spraviti
relaciones amistosas (ali de amistad) prijateljski odnosi
relaciones amorosas ljubezensko razmerje
entre sus relaciones v krogu svojih sorodnikov
entablar relaciones comerciales stopiti v trgovske zveze
cortar las relaciones prekiniti odnose
estar en relaciones, tener relaciones imeti poznanstvo (ljubezensko razmerje)

relacionado

estar bien relacionado imeti dobre zveze
un viajante bien relacionado dobro vpeljan trgovski potnik (zastopnik)

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija

relation [rəlasjɔ̃] féminin odnos, razmerje (med dvema ali več stvarmi); zveza, stik; (pismeno) sporočilo; pluriel (osebni) odnosi, (ljubezensko) razmerje; znanci

relations commerciaies, d'affaires trgovinski, poslovni stiki
relation féminin de voyage potopis
relation de cause à effet razmerje med vzrokom in učinkom
avoir relation avec quelqu'un občevati s kom
avoir des relations avec une femme imeti razmerje z (neko) žensko
cela n'a aucune relation avec ce dont il s'agit to nima nobene zveze s tem, za kar gre
être en relation avec quelqu'un biti s kom v stikih
entrer en relations stopiti v stike, navezati stike
entretenir des relations avec quelqu'un vzdrževati stike s kom
se mettre en relation avec navezati stike z
nouer des relations professionnelles avec quelqu'un navezati poklicne, strokovne stike s kom
inviter ses relations povabiti svoje znance
obtenir un emploi par relations dobiti službo po zvezah, s pomočjo poznanstev

relazione f

1. odnos, zveza; povezava:
relazione di causa ed effetto vzročno-posledična zveza
relazione tra materia e forma odnos med materijo in obliko
fatti in intima relazione tra loro medsebojno tesno povezani dogodki
in relazione a v zvezi s, z, kar zadeva

2. mat. odnos, razmerje, relacija:
relazione di uguaglianza enakost; fiz. relativnostni zakon

3. (medosebni) odnos, zveza:
relazione di amicizia, di parentela prijateljska, sorodstvena zveza
relazioni pubbliche stik z javnostjo
avere una relazione con imeti razmerje s, z
essere in buone relazioni con qcn. biti v dobrih odnosih s kom

4. (pisno, ustno) poročilo:
fare una relazione sestaviti poročilo, poročati

religiō -ōnis, f (religere, soobl. = relegere; prim. religiōsus, religens, neglegere)

I. vestno preudarjanje in obzirno motrenje

1. o(b)zir, premislek, razmislek, pomislek, vestnost, previdnost, strah, dvom: T. idr., religio deinde incessit, vitio eos creatos esse L. pomislek se je utrnil (zbudil), religionem inicere Ci., aliquid trahere in religionem L., res in religionem versa est L. je vzbudila pomislek, vin' tu Iudaeis oppedere? nulla mihi religio est H.

2. verska bojazen, verski strah, verski dvom, verski pomislek: Varr., Ph., Lucr. idr., terror repentinus et obiecta religio C., (sc. Dumnorix) religionibus impediri sese dixit C., religione et metu perturbari Ci., augures consulti eam religionem animis eximēre L., rivos deducere nulla religio vetuit V.; religioni est z ACI: L. ali rem religioni habere Ci. imeti (šteti) za greh, religio alicui non est, quominus … Ci. vest ne težiti (peči) koga; religio est (alicui) z inf. ali abs.: Pl., Ter., L. (kdo) imeti verski pomislek, res in religionem alicui venit Ci.; v pl.: quas tu mihi religiones? Ci. kakšne verske pomisleke (mi navajaš)?; occ. prazna (praznoverna) bojazen, vražen (vraževeren) strah, vraževeren pomislek, vraževerje, praznoverje: pleni religionum animi L. praznovernih misli, novas religiones sibi fingere C. —

II. (kot stalna lastnost)

1. (vestna) natančnost, (vestna) točnost, (tanko)vestnost, skrb(nost), prenatančnost, upoštevanje, o(b)zir: antiqua, nimia Ci., hāc ego religione (vestno oziraje se na vsako malenkost) non sum ab hoc conatu repulsus Ci., nullus deûm metus, nullum iusiurandum, nulla religio L. brezbožnost, krivoprisežnost, brezvestnost, homo sine ulla religione ac fide N. brezvesten in nezvest, quo maiore religione se receptum tueretur N.; z objektnim gen.: religio officii Ci. vestno izpolnjevanje dolžnosti; s subjektnim gen.: fides et religio vitae Ci. vestno življenje, Atheniensium religioni (vestni skrbnosti) servire Ci., religio iudicum Ci.

2. pobožnost, bogaboječnost, božji strah, nabožnost, bogoslužnost: Iust., Plin., Suet. idr., iustitia erga deos religio dicitur Ci., haud liber erat religione animus L., anteposita irae religio N., iustitia et religio Numae L.; meton. vera, verstvo, veroizpoved, religija: religiones interpretari Ci. pojasnjevati verska vprašanja (verske predmete), religio Iudaeorum Ci., religio Christiana Eutr., pro religionibus (za svojo vero) bella suscipere Ci.; occ. prazna (babja) vera, versko praznoverje: vanae religionis opinio Cu., Gallorum natio dedita religionibus C. vdano vsakovrstnim vražam, animos externa religio incessit L. —

III. meton.

1. služba božja, bogoslužje, češčenje, čaščenje (bogov): religio id est cultus deorum Ci., mira religio Cereris Ci.; s subjektnim gen.: tectum horrendum religione parentum V., religione patrum sacrum T.; od tod

2. versko opravilo, verski obred; sg. kolekt. in pl. verski obredi, verstvo, bogočastje, bogoslužje: sua cuique civitati religio est Ci., Numa omnes partes religionis statuit Ci., religiones instituere L., de religionibus senatum consulere L., diligentissimus religionum cultor L., spernit religiones T., religiones nocturnae Petr. nočno bogoslužje (bogočastje), nočne slovesnosti (v čast Priapu), religionum colentes Ci. spoštovalci verskih obredov.

3. meton.
a) predmet pobožnega češčenja, svetinja: quae religio aut quae machina belli? V. (o trojanskem konju), tantas deorum religiones violare Ci., Agrigentini religionem domesticam requirebant Ci. „svojo domačo svetinjo“ (tj. Mironov kip boga Apolona), restituit civitati illam religionem Ci. (o Dianinem kipu), religiones ipsae commovisse se videntur Ci.; od tod svetinja = svetišče, tempelj, božji hram: ad dearum religionem demigrare Ci.
b) pl. religiones božja znamenja: auspiciis et religionibus inductus Auct. b. Alx. —

IV.

1. svetost: Diana loco mutata religionem non amisit Ci., deorum religio et sanctimonia Ci., sacrarium Cereris est eādem religione, quā Romae Ci., ne loci quidem religione defensurus Cu., religio fani Ci., templorum T., sacramenti L., sortis Ci., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., quae aetheris alti religio V. sveta moč, magistratus religione inviolati Ci.

2. sveta (verska) obveza(nost), sveta (verska) zaveza(nost), verska vez, vestna nuja: tantā religione obstricta tota provincia est, ut … Ci., religione obstrictos habere animos L., nullam scelere religionem exsolvi L., religio iuris iurandi C., Ci. prisežna (= s prisego nase vzeta) dolžnost, Numa religionibus et divino iure populum devinxit T.; od tod occ. (obvezujoča, zavezujoča) prisega, sveta obljuba: vestra religio Ci., perterritus miles timori magis quam religioni (službena prisega) consulit C., hac religione non est deterritus N., religionem conservare N. izpolniti sveto obljubo, ostati mož beseda.

3. oskrumba, oskrunitev vere, zloba, zlobnost, hudobija, prekletstvo, greh: mendacii religione obstrictus C. kriv laži, nefas non ad religionem, sed ad coniurationem pertinet N. ni oskrunitev vere, de religione (= de religionibus violatis) queri Ci., religio Clodiana Ci., religio inexpiabilis Ci., templum religione liberare L.

Opomba: Pri pesnikih vselej rēligiō ali relligiō (ker rĕligiō ne gre v heksameter).

reliquus (starejše relicuus, mlajše relicus) 3 (relinquere)

1. (za)puščen, (pre)ostal: si qua reliqua spes est Ci., familia, ex qua reliquus est Rufus Ci.; subst.
a) pl. reliquī -ōrum, m (z gen.) (pre)ostali = (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: reliqui peditum L., reliqui caesorum T.
b) reliquum -ī, n in pl. reliqua -ōrum, n (pre)ostalo, (pre)ostanek, (pre)ostanki, preostalina: de (a) reliquo Ci., Plin., reliquum noctis L., quod vitae reliquum fuit N. (pre)ostanek življenja, quae reliqui summa fuit Ci., reliqua belli L., T. Posebne zveze: reliquum est, ut … ali s samim cj. preostajati (le še): reliquum est, ut officiis certemus inter nos Ci. ep., reliquum est, ut egomet mihi consulam N., reliquum est, ubi nunc res publica est, ibi simus Ci. ep.; reliquum est z inf.: Ci. ep. idr., hortari modo reliquum est et ire S. fr., nihil est reliqui Ci. nič ne (pre)ostaja (drugega); reliquum habere aliquem Ci. še imeti koga (na razpolago); reliquum facere pustiti: quod fortuna reliqui fecit Ci., eum reliquum calamitas fecerat Cu., nihil sibi reliqui facere Ci. sebi ne pustiti ničesar, nihil reliqui facere, quominus … N., C. ničesar ne opustiti = storiti (vse), kar je mogoče, na vsak način, nihil reliqui faciunt, quominus metum et iras permoverent T., toda: luxuria ex rapinis nihil reliqui fecerat S. je vse spravila, je vse požrla; occ.
a) zaostal, dolgovan, ne(od)plačan, dolžen (dolžan): quod reliquum restat persolvere Pl., pecuniam reliquam ad diem solvere Ci.; subst. reliquum -ī, n in nav. pl. reliqua -ōrum, n zaostanek: in reliquum omne Icti., cum tanta reliqua sint Ci., reliqua creverunt Plin. iun., accipite reliquum (metaf.) Pl. ostalo pripovedko, reliqua trahere, habere, debere Icti. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti na dolgu, biti še dolžan.
b) (pre)ostal, prihodnji, bodoč: gloria Ci., non solum praesenti bello, sed etiam reliquo tempore N., in reliquum L. ali in reliquum tempus C., Ci. v prihodnje.

2. pl. (pre)ostali, drugi: Senones reliquique Galli C., reliqui omnes C., Ci., reliqua ((pre)ostalo, drugo) differamus in posterum Ci., aderat ianitor carceris et carnifex praetoris, reliqua Q. in drugo, in tako dalje (itd.); prim.: Africanus cum patriā loquens „desine Roma tuos hostes“, reliquaque praeclare Ci.; toda: reliqua Ci. (Ad Q. fr. 1, 3, 10) glede na drugo, sicer; sg. (pri kolekt.) (pre)ostal, drug: reliqua pars exercitus C., reliquus exercitus N., reliqua multitudo Ci., reliqua Graecia Cu., reliquum oppidum N. drug del mesta, ex omni reliquo Ci. iz (od) vsega (pre)ostalega (dela), quod reliquum est ali de reliquo Ci. glede (pre)ostalega, glede na drugo, v drugem ((pre)ostalem).

Opomba: štirizložna obl. pri nekaterih pesnikih (pri Kom. vselej): relĭcŭō reparari tempore Lucr., inter rĕlicŭas merces Ph.

remembrance [rimémbrəns] samostalnik
spominjanje, pomnjenje, pámetenje, pametovanje; spomin (of na)
spominek

remembrances množina (naročeni) pozdravi
in remembrance of v (za) spomin na
within my remembrance kolikor (jaz) pomnim
a monument in his remembrance spomenik njemu v spomin
to call s.th. to s.o.'s remembrance spomniti koga na kaj
to come to s.o.'s remembrance priti komu na misel
it has escaped my remembrance to mi je ušlo iz spomina
give my kind remembrances to all your family lepo mi pozdravite vso (svojo) družino!
to have s.th. in remembrance imeti kaj v spominu
to hold s.o. in fond remembrance imeti, obdržati koga v lepem spominu
I put him in remembrance of spomnil sem ga na

remporter [rɑ̃pɔrte] verbe transitif odnesti; dobiti (nagrado)

remporter une course, un prix zmagati v teku, dobiti nagrado
remporter son livre odnesti, vzeti s seboj knjigo
remporter la victoire, (poétique) la palme zmagati
remporter un grand succès imeti, požeti velik uspeh
remporter la Coupe Davis dobiti Davisov pokal

rēn, rēnis (tudi riēn, riēnis), m, večinoma le pl. rēnēs (tudi riēnēs) -um, (redkeje -ium), m

1. ledvica, obíst, pl. ledvice, obísti: Pl., H., Plin., Petr. idr., umores, qui ex renibus profunduntur Ci., laborare ex renibus Ci. imeti bolečine v ledvicah, imeti ledvične kamne.

2. meton. ledja, križ: Vulg.

Opomba: Sg. le dvakrat v soobl. rien: Plautus in Satyrione: „Male tibi evenisse video; glaber erat tamquam rien“ Pl. ap. Fest., altera species est generis masculini, quae e litteram ante extremam n servat, ut lien, rien M.

rendez-vous [rɑ̃devu] masculin, invariable sestanek, domenek; kraj sestanka; shajališče

rendez-vous d'affaires, amoureux (ali: galant) poslovni, ljubezenski sestanek
avoir un rendez-vous imeti sestanek
donner, fixer un rendez-vous à quelqu'un dati, določiti komu sestanek
ce café est le rendez-vous des artistes, des étudiants ta kavarna je shajališče umetnikov, študentov
avoir rendez-vous avec la chance imeti srečo
prendre rendez-vous dogovoriti se (za sestanek) (pour za; avec s)

renfoncé, e [rɑ̃fɔ̃se] adjectif globoko udrt

avoir les yeux renfoncés imeti globoko udrte oči

Rennen, das, dirka; tekma, tekmovanje; das Rennen machen zmagati; gut im Rennen liegen imeti dobre šanse; das Rennen aufgeben odstopiti, figurativ dvigniti roke; das Rennen ist gelaufen figurativ stvar je odločena

renouer [rənue] verbe transitif zopet zavozlati, napraviti vozel; zopet zavezati; obnoviti (stike, zveze); verbe intransitif obnoviti zveze, stike

(avec s) renouer sa cravate, ses lacets de chaussures zopet si zavezati kravato, vezalke pri obutvi
renouer la conversation, une alliance zopet začeti pogovor, obnoviti zavezništvo, zvezo
renouer avec un ami après une brouille zopet imeti stike s prijateljem po sporu
renouer avec une mode, un usage oživiti neko modo, običaj