Franja

bigotera ženski spol sklopni sedež; preveza za brke

tener buenas bigoteras čeden biti (o ženski)

bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne

bil ➞ → biti; wäre

bila ➞ → biti; wäre

Bild, das, slika (tudi v gledališču); podoba; (Warenbild) videz; literarisch: prispodoba, metafora; (Anblick) pogled, prizor; im Bilde sein biti informiran; sich ein Bild machen von imeti/ustvariti si predstavo o

bili ➞ → biti; wären

biliardo m

1. biljard, biljardna miza:
palla da biliardo biljardna krogla
essere calvo come una palla da biliardo šalj. biti popolnoma plešast

2. ekst. biljardnica

bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.

bìljega ž (ijek.), belega ž (ek.)
1. gl. biljeg
2. usoda: nemoj bježati od svoje -e
3. rok, termin: Crnogorci njemu vjeru daju, i -u
4. stati na -u biti pripravljen za boj, za tekmovanje; izići na -u priti na kraj dvoboja, tekmovanja; ostaviti svoju -u pustiti za seboj vidno sled

bílka (-e) f fuscello, stelo, filo d'erba; bot. culmo:
ekspr. okleniti, oprijeti se vsake bilke aggrapparsi al più esile filo di speranza
biti rešilna bilka essere l'ancora di salvezza

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

bilo [ó] ➞ → biti; wäre

binario

A) agg.

1. binaren, dvojen, iz dveh enot:
verso binario lit. dvozložni stih
stella binaria dvojna zvezda

2. kem., mat. binaren, dvojiški

B) m železn. tir, proga:
binario morto slepi tir
essere su un binario morto pren. biti v slepi ulici
rientrare nel binario della legalità pren. vrniti se na zakonito pot
politica del doppio binario pren. publ. dvotirna politika
uscire dai binari pren. prekoračiti dovoljene meje

binden (band, gebunden) vezati, povezati, povezovati; an, in, um : privezati na, v, okoli; (zusammenbinden) zvezati; (verpflichten) obvezovati, biti obvezujoč (za); mit Mehl: zgostiti

bírmati to confirm

biti birman to be confirmed

bis [bis] adverbe še enkrat, ponovno, vnovič; (pri hišnih številkah) ponoven

10 bis, rue de ... 10a, ulica ...
avoir les honneurs du bis biti ponovno klican na oder

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen

biseromašnik moški spol (-a …)
biti biseromašnik das diamantene Priesterjubiläum feiern

bisogno m

1. potreba:
avere bisogno di potrebovati
esserci bisogno di biti kaj potrebno

2. ekst. potreba, pomanjkanje, stiska:
vivere in grande bisogno živeti v velikem pomanjkanju

3. potreba (telesna, duševna):
sento il bisogno di sfogarmi moram si dati duška

4. (zlasti v pl.) evfemistično potreba:
fare i propri bisogni iti na potrebo