-
στυγερός 3 (στυγέω) ep. poet. zasovražen, mrzek, sovražen, zoprn, grozen, strašen, poguben, žalosten, čemeren, nesrečen, beden. – adv. -ῶς na strašen način, nesrečno.
-
στυγητός 3 in 2 (adi. verb. od στυγέω) sovraštva vreden, (za)sovražen, oduren, mrzek NT.
-
Στύγιος 3 in 2 gl. Στύξ.
-
στυγνός 3 (στυγέω) 1. zasovražen, mrzek, sovražen; zoprn, oduren, grozen, strašen. 2. žalosten, nesrečen, čemeren.
-
Στύξ, Στυγός, ἡ 1. reka v podzemlju. 2. rečica v severni Arkadiji; adi. Στύγιος 3 in 2 stigijski, mrzek, strašen.
-
στυφ(ε)λός 3 in 2 poet. 1. gost, čvrst, trd, grbast, hrapav. 2. robat, sirov, osoren, krut, strog.
-
συγγενικός 3 (συγγενής) prirojen, sorodniški.
-
συγγνωμονικός 3 dober, prizanesljiv.
-
συγκλητικός 3 ki se tiče senata, senatski; subst. ὁ senator.
-
σύειος 3 (σῦς) svinjski.
-
συμβατήριος 2 συμβατικός 3 kar se tiče sklepanja pogodbe, pomirljiv, spravljiv, prijenljiv, λόγοι predlogi o miru; subst. οὐδὲν ξυμβατικόν nič pomirljivega, nikakšno popuščanje.
-
συμβόλαιος 3 (σύμβολον) po pogodbi določen, pogojen, pogodbi primeren, po pogodbi; subst. τὸ συμβόλαιον 1. promet, kupčija, trgovina, τὰ τοῦ καθ' ἡμέραν βίου συμβόλαια zasebno-pravne razmere. 2. pogodba, zadolžnica, dolg, posojilo. 3. poet. znamenje, znak.
-
σύμενος 3 gl. σεύω.
-
συμμαχικός 3 (σύμ-μαχος) zavezen, zavezniški; subst. τὸ συμμαχικόν 1. zaveza, zavezništvo. 2. zavezniške čete, zavezniška vojska in mornarica; zavezniška blagajna. 3. zavezniki.
-
συμποτικός 3 ki spada k pojedini (pijači), ki se tiče popivanja.
-
συμφερτός 3 ep. znošen, združen, zedinjen.
-
συμ-φέρω [gl. φέρω; ion. aor. act. συνήνεικα, pass. συνηνείχθην; praes. opt. 3 pl. συμφεροίατο] I. act. 1. trans. a) nosim na kup, znašam, zbiram, donašam, prispevam, ἐς μέσον objavljam; b) nosim kaj skupno s kom, prenašam s kom vred πενίαν, stojim komu na strani, koristim, pomagam komu τινί, ἐς, πρός τι, τί v čem, acc. c. inf.; συμφέρων 3 koristen, primeren, prikladen, τὸ συμφέρον, τὰ συμφέροντα korist, dobiček, prid. 2. impers. συμφέρει a) koristi, prija, bolje je; b) pripeti se, zgodi se, slučaj nanese, primeri se, posreči se. 2. intr. a) sem primeren, prilegam se komu τινί; b) sodelujem s kom, ugajam, ustrezam komu, πάντα τινί v vsakem oziru; c) pritrjujem, vdajam se τοῖς κρείττοσιν. II. pass. 1. a) shajam se, prihajam skupaj, sestajam se ἔς τι, ἐς ταὐτό; v zvezi z γνώμῃ (γνώμαις): soglašam, pristajam na kaj, privoljujem, ujemam se, ωὑτὸς εἶναι kažem se kot povsem isti (v istem pomenu tudi brez subst.); b) spravim se, pomirim se s kom, hočem živeti s kom, pomagam τινί τι; εἰς ἐμαυτόν združujem v sebi; c) občujem, bivam s kom, trčim s kom skupaj; spoprimem se, borim se s kom πόλεμόνδε, μάχῃ τινί. 2. zgodim se, pripetim se, primerim se, zadene me (nesreča) κακῷ; impers. συμφέρεται zgodi se, pripeti se komu kaj τινί τι.
-
συν-αίτιος 3 in 2 kdor s kom vred kaj povzroči, sokriv(ec), sopovzročitelj; συναίτιός εἰμί τινί τινος povzročim komu kaj.
-
συν-αμφότερος 3 1. (v sg. samo neutr.) oboje skupaj (združeno). 2. pl. oba hkrati, oba skupaj, oba enako.
-
συν-άπᾱς 3 ves, cel; pl. vsi skupaj.