Franja

Bacchus ī, m (Βάκχος)

1. Bakh, Jupitrov in Semelin sin, bog vina; Rimljani so ga poistovetili z italskem bogom, imenovanim Liber pater: Ci., V., H., O. idr. Kot bog vina ima še vzdevke: Bromius, Eleleus, Evan, Lenaeus, Liber, Lyaeus, Nyctelius: O. Pogosto Bacchus = Dionysos. V star. dobi so ga upodabljali z dolgo brado in ohlapnim oblačilom, poznejši umetniki pa so ga videli kot bujnega mladeniča, ovenčanega z bršljanom ali trtnim listjem; kot bog misterijev ima včasih na glavi en ali dva roga: corniger, cornu insignis O. Potem so ga upodabljali vse bolj mehkužnega in medlega. Spričo njegovega čudovitega rojstva so mu vzdevali pridevke kakor: ignigena O. (ker ga je še nedonošenega rodila Semela, umirajoča v ognju), bis genitus, bimater, satus iterum O. (ker ga je dal Jupiter še nedonošenega všiti v svoj kolk, kjer ga je tudi donosil). Kot navdušujoči bog pesnikov: Bacchus carmina docens H., kot vinski bog: racemifer, corymbifer O.

2. met.
a) bakhovski klic = io Bacche: Baccho audito V.
b) vinska trta: Bacchus amat colles, aquilonem et frigora taxi V., iuvat Ismara Baccho conserere V.
c) vino: lacte favos et miti dilue Baccho V., mella Bacchi domitura saporem V. vino, sladko ko med.

bacíl bacille moški spol

bacil kuge bacille moški spol pesteux (ali de la peste)
tifusni bacil bacille moški spol typhoîdique
bacil jetike bacille moški spol tuberculeux (de Koch)
zrak je poln bacilov l'air est plein de microbes

back¹ [bæk] samostalnik
hrbet, hrbtišče; zadnja, spodnja stran; naslonilo, hrbtnik; velik čeber, sod
šport branilec, zaščitnik

at the back za
behind the back of s.o. figurativno za hrbtom komu
the back of beyond zelo daleč od tod
to break the back of s.th. opraviti glavni del naloge
to be cast on one's back doživeti poraz
back and belly obleka in hrana
the Backs parki za študentskimi domovi v Cambridgeu
to get to the back izslediti vzroke
to have s.o. on one's back imeti koga na vratu
to give (ali make) a back pripogniti se
I can make neither back nor edge of him ne spoznam se v njem
at the back of one's mind podzavestno
to be on one's back ležati bolan
to be thoroughly on one's back biti popolnoma na koncu
to put one's back into z vso vnemo se lotiti
to put up one's back razhuditi se
to see the back of s.o. znebiti se koga
to bave a strong back veliko prenesti
to turn one's back upon s.o. obračati hrbet komu, zapustiti koga
to get one's back up trdovratno se upirati
with one's back to the wall v hudi stiski

back³ [bæk] prislov
nazaj; zadaj; nekoč, prej; spet, znova

to be back vrniti se
back and forth sem in tja
to go back on s.o. pustiti koga na cedilu
back off izza
never to look back imeti v vsem srečo
to pay s.o. back (in his own coin) vrniti komu milo za drago
to keep back utajiti
to go back from (ali upon) one's word besedo snesti, preklicati
to hang back mečkati, omahovati
to hold (ali keep) back zadrževati
to talk (ali answer) back ugovarjati, oporekati

Bactra -ōrum, n (Βάκτρα)

1. Baktre (zdaj Balkh), glav. mesto pokrajine Baktrije ob srednjem toku reke Oksa: H., Cu., Amm.; met. preb. tega mesta, Baktrijci: victor … secum Bactra vehit V. — Soobl. Bactrum -ī, n Bakter: Plin.

2. pokrajina Baktrija: Cu. — Od tod subst. Bactrī -ōrum, m Baktrijci, preb. mesta Bakter, ali Baktrijci, preb. pokrajine Baktrije ali Baktrijani: Varr. fr., Mel., Plin.; adj.
a) Bactrius 3 baktrski, iz Bakter: Bactrius Halcyoneus O.; subst. Bactria -ae, f Baktrija, ena od vzhodnih pokrajin perz. kraljestva (zdaj Balkh): Plin.
b) Bactriānus 3 (Βακτριανός) ali baktrijski: arx Cu., regio ali terra Cu. = Bactria = subst. α) Bactriāna -ae, f (sc. terra ali regio; Βακτριανή) Baktrija, Baktrsko: Plin. β) Bactriānī -ōrum, m Baktrijci, preb. Bakter: Cu., Plin., T.; met. = Bactriana: Cu., v istem pomenu tudi kolekt. sg. Bactriānus -ī, m: Rhamsen Libyā … et Persis et Bactriano ac Scythā potitum T.
c) Bactrīnus 3 baktrijski: camelus Ap.

baculum -i, n ali redkeje (pri pozn. avtorjih) baculus -i, m (prim. gr. βάκτρον, βακτηρία palica, lat. imbēcillus slaboten, „nepodprt“) palica, drog, kol: summa papaverum capita (mahove vršičke) baculo decutere L., baculum agreste O., baculo, quem dextra gerebat O.; pastirska palica: pastor baculo innixus O.; liktorska palica: lictor … converso baculo (pri nekaterih bacillo) oculos misero tundere vehementissime coepit Ci.; avgurska palica = lituus: augur dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens L.; žezlo: argenteo baculo Fl.; poseb. žezlo gledaliških kraljev: elapsum baculum cito resumere Suet.; oporna palica pri hoji, zlasti slepca ali invalida, hodaljka, bergla: Fl., baculum aureum inclusum corneo L., minus baculo eget crus Cels., innitens baculo O., Sen. rh., innixa baculo senectus Sen. ph., caecorum baculum fuit Hier.; od tod kot značilnost cinikov: pera et baculum Ap., pera, baculus Aus., hunc novi cum baculo peraque senem Mart.; cepec: baculis excutere spicas Col.; zapah: Vitr.

bad¹ [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat težko premagljiv
bad blood sovraštvo, huda kri
to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
bad fairy zli duh
bad form neprimerno vedenje
from bad to worse vedno slabše
to go bad pokvariti se; propasti, propadati
not half (as) bad čisto čedno
bad language zmerjanje, psovke
bad luck smola
ameriško bad man razbojnik, bandit
in bad odour na slabem glasu
not too bad kar dobro
it is too bad škoda, preneumno
with a bad grace nerad
bad ways razuzdano življenje
bad woman razuzdanka

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

bagatéla bagatelle ženski spol , futilité ženski spol , vétille ženski spol , rien moški spol , affaire ženski spol de peu d'importance

to je bagatela c'est une bagatelle (ali peu de chose, un rien); (glasba) divertissement moški spol musical

bagatélen de peu d'importance, de rien du tout; futile, insignifiant

prodati za bagatelno ceno vendre pour peu de chose (ali pour une bagatelle)

bagatelizírati to belittle, to minimize; to attach little value (to)

bagatelizírati svoje delo to depreciate (ali to play down the importance of) one's work

bail¹ [beil] samostalnik
poroštvo, zastava, jamščina, kavcija

to go (ali be, become, stand) bail for s.o. jamčiti za koga
to be out on bail biti na svobodi proti kavciji
to take (ali give) leg bail popihati jo
I'll go bail glavo stavim
to surrender (ali save) one's bail javiti se na sodišču v določenem roku
to forfeit one's bail ne se javiti na sodišču (in tako zgubiti kavcijo)
to put in bail položiti kavcijo

bail [baj], pluriel baux [bo] masculin zakup; najem; zakupna, najemna pogodba

bail à loyer najem stanovanjske hiše
prix masculin du bail najemnina
c'est un bail! to je dolgo trajalo!
cela fait un bail, il y a un bail! dolgo je že tega!
je n'ai pas fait de bail avec lui (familier) nisem poročen z njim!
donner, prendre en bail dati, vzeti v najem ali zakup
payer son bail plačati zakupnino
prendre une maison en bail najeti hišo
renouveler un bail obnoviti zakupno pogodbo
tenir en bail imeti v najemu, zakupu

bait¹ [beit] samostalnik
vaba; prigrizek; krma, klaja

figurativno to swallow (ali take, jump at, rise to) the bait ujeti se, dati se opehariti

bāiulus (bāiolus) -ī, m (iz *bagjolos)

1. nosač (bremena), tovornik, težak: utrum de bonis est quaerendum, quid baiuli atque operarii, aut quid homines doctissimi senserint? Ci., quod genus Graeci ἀχϑοφόρους vocant, Latine baiulos appellamus Gell., litterarum baiulus Hier. pismonoša, non eris boni nuntii baiulus Vulg. prinašalec.

2.
a) mrtvonosec (z gen. corporis ali brez): Iul. Val., Amm., Aug., Sid.
b) pismonoša: Hier., Cod. Th.

bajè allegedly; supposedly; reputedly; (as) they say

bajè, da... it is said that...
on je bajè bogat he is said (ali supposed) to be rich
bajè je on to naredil he is said to have done it
on je bajè rekel... he has reportedly said

bajè según el rumor público; (según lo que) dicen; (según) se dice; se suena

baje je bolan dicen que está enfermo
baje je bilo mnogo žrtev dicen (ali parece ser, ali informan) que ha habido muchas víctimas

bájen féerique, fabuleux, mythique, magique, enchanté; fantastique, formidable

bajne vsote des sommes fantastiques
bajni svet monde moški spol fantastique (ali fabuleux)
bajne izložbe devantures ženski spol množine fabuleuses
bajno zaslužiti gagner énormément

bájta shack, shanty; hovel; cottage; hut

stara bájta (figurativno, starina) žargon old boy (ali old chap, old fellow)