Franja

carotte [-rɔt] adjectif ognjeno rdeč; féminin korenje, mrkev; rdeč izvesek trafiké

carotte (de tabac) zvitek tobaka (za žvečenje)
carottes potagères, fourragères jedilno, krmilno korenje
carottes râpées nastrgano korenje
poil-de-carotte (invariable) rdečelas
(familier) les carottes sont cuites (figuré) vse je končano, izgubljeno, ničesar se ne da več napraviti
jouer la carotte pretirano previdno, z majhnimi vložki igrati (pri kartanju), ničesar ne tvegati
tirer une carotte à quelqu'un (familier) sleparsko, z goljufijo od koga kaj doseči ali dobiti

carotter [karɔte] verbe transitif, familier oslepariti, ogoljufati, zvijačno kaj doseči ali dobiti; zmakniti

carotter une permission zvijačno dobiti dovoljenje
carotter le service (argot, militaire) zmuzniti se od dela, zabušavati
carotter une boîte de conserve zmakniti, ukrasti konservno škatlo

carpasum (Col. poet., Dig.) ali carpathum (Plin.) -ī, n (gr. κάρπασος) karpas, karpat, neka rastl. s strupenim izločkom. Od tod menda adj. carpathius 3 iz (od) karpata, kárpatski: filum Amm.

Carpathus (Carpathos) -ī, f (Κάρπαϑος) Karpat, otok med Kreto in Rodosom: Mel., Plin. idr. Od tod adj. Carpathius 3 (Καρπάϑιος) karpatski (Karpatski): Carpathium mare Luc. fr., V., H., Pr., Mel., Plin. ali pelagus H., Col. ali Carpathius gurges V. ali Carpathiae undae Pr. Karpatsko morje, južni del Egejskega morja (pesn. = Egejsko morje), vates ali senex (= Proteus) O.

Carpētānī -ōrum, m Karpetan(c)i, hispansko ljudstvo ob reki Ani (Anas) in Tagu z glav. mestom Toletom (Tolētum, zdaj Toledo): L. Od tod njihova pokrajina Carpētānia -ae, f Karpetanija: L. Adj. Carpētānus 3 karpetanski: Plin.

carpistēs -ae, m (gr. καρπιστής) osvoboditelj, eden od Valentinovih eonov: Tert.

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

carrūca (carūca, carrūcha, carūcha) (kelt.) štirikolesen voz, prvotno potovalni, pozneje paradni voz rim. imenitnikov, karoca: Plin., Mart., Suet. idr. Od tod adj. car(r)ūcārius (car[r]ūchārius) 3 ki se tiče paradnega voza, vózen: mulae c. Ulp. (Dig.); subst. carrūchārius -iī, m voznik, kočijaž: Ulp. (Dig.)

Carseolī -ōrum, m Karzeoli, ekvovsko gorsko mestece v Laciju severovzhodno od Tibura: L., O., Vell. Od tod adj. Carseolānus 3 karzeolski, iz Karzeolov: O., Col.; subst. neutr.: in Carseolānō na Karzeolskem: Plin. Carseolānī -ōrum, m Karzeolci, preb. Karzeolov: Plin.

carstvo samostalnik
1. (dežela, v kateri vlada car) ▸ cárság, birodalomRuski car Nikolaj II. je imel v svojem ogromnem carstvu nad 100 gradov in palač. ▸ II. Miklós orosz cárnak több mint 100 vára és kastélya volt hatalmas birodalmában.

2. (cesarstvo; imperij) ▸ birodalomLeta 1519 je Hernán Cortés odplul s Kube, da bi pokoril azteško carstvo. ▸ Hernán Cortés 1519-ben kihajózott Kubából, hogy meghódítsa az azték birodalmat.

3. (območje prevlade) ▸ birodalomGozdar je zaščitil mogočne jelke in bukve in ohranil carstvo medveda, volka, risa in orla. ▸ Az erdész megvédte a nagy fenyőket és bükköket, megóvta a medve, a farkas, a hiúz és a sas birodalmát.
Tik pred kuhinjo pa sestopimo v delovno carstvo gospodinje, kjer je višina od stropa do tal kar 210 centimetrov. ▸ Közvetlenül a konyha előtt pedig lejövünk a gazdasszony birodalmába, ahol a belmagasság eléri a 210 centimétert.
Ker je dežela takšna, kot je, si lahko z avtom čisto vsak ustvarja svoje carstvo svobode. ▸ Mivel az ország olyan, amilyen, egy autóval bárki megteremtheti magának a szabadság birodalmát.

Carsulae -ārum, f Karzule, eno najznamenitejših umbr. mest, severno od Narnije: T. Od tod Carsulānum -ī, n podeželsko (vaško) posestvo pri Karzulah: Plin. iun.

Cartēia -ae, f (Καρϑηΐα iz fen. karth mesto) Karteja

1. mesto v južni (betski) Hispaniji, nedaleč od Gadskega (Gibraltarskega) preliva: Ci. ep., Auct. b. Hisp., L., Mel., Plin. Od tod adj. Cartēiānus 3 kartejski: ora Plin. Cartēiēnsis -e kartejski, iz Karteje: legati Auct. b. Hisp.

3. glav. mesto Olkadcev v tarakonski Hispaniji: L.

Carthaea -ae, f (Καρϑαία) Karteja, Kartaja, mesto na južni strani otoka Keosa: Plin. Od tod adj. Carthaeus 3 kartejski: arva O. Carthēïus 3 (Καρϑήϊος) kartejski: moenia O.

Carthāgō¹ (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.

cartilāgineus 3 (cartilāgō) hrustančen; od tod subst. cartilāginea -ōrum, n (sc. animalia) ribe hrustančnice: Plin.

Carventum -ī, n Karvent, staro lacijsko mesto jugovzhodno od Rima; od tod adj. Carventānus 3 karventski: arx L.

Caryae -ārum, f (Καρύαι) Karije, trg v Lakoniji s slovitim Artemidinim (Dianinim) svetiščem: L., Vitr. Od tod

1. preb. Caryātēs -ium, m Karijci: Vitr.

2. Caryātis -idis, f (Καρυᾶτις) Kariatida, Karijska, Artemidin priimek: Serv.; pl. Caryātidēs, acc. -idas, f
a) Kariatide, lakonske deklice, ki so služile v Artemidinem svetišču (Praksitelova slika): Plin.
b) arhit. kariatide, dekliški kipi z ogredji na glavah: Vitr.

3. Caryātīum -iī, n Kariatij, Artemidino svetišče v Karijah: Lact.

4. Caryus 3 karijski: Diana Stat.

Carystos -ī, f (Κάρυστος) Karist

1. mesto na južni obali Evboje: Pl., L., Tib. Od tod adj.
a) Carystēus 3 karistovski: vada O., marmor Isid.
b) Carystius 3 (Καρύστιος) karistovski, iz Karista: Cels., marmor Plin., columellae Plin. iun.; subst. Carystiī -ōrum, m Karistovci, preb. Karista: L.

2. mesto v Liguriji: L.

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

cascare v. intr. (pres. casco) pasti, padati; zvrniti, zvračati se:
cascare morto mrtev se zgruditi
cascare morto dalla fame od lakote jemati konec
cascare male nesrečno pasti; pren. slabo naleteti
mi cascano le braccia pren. izgubljam pogum, obupujem
non cascherà il mondo pren. ne bo vsega konec
nemmeno (se) cascasse il mondo sploh ne, pod nobenim pogojem, za nič na svetu
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
cascare in un tranello; cascarci pren. biti prevaran
qui casca l'asino! v tem grmu tiči zajec!