Franja

Naßzelle, Nasszelle, die, Baukunst, Architektur prostor z vodovodno napeljavo

nástavnica ž
1. učiteljica
2. predmetna učiteljica, učiteljica z višjo strokovno izobrazbo

nastrádati nàstrādām utrpeti škodo, priti v nesrečo, plačati z glavo: mnogo sam s tebe nastradala; htio da razvrti staru granatu, pa nastradao; mi nastradasmo jadno sa njega zaradi njega

našljùnčati -ām z gramozom posuti: našljunčati cestu

nātīvus 3 (nātus -ūs)

1. z rojstvom nastal, rojen: Anaximandri autem opinio est nativos esse deos Ci., nativos animantibus et mortalis esse animos … ut noscere possis Lucr.; metaf.: n. verba Ci., Q. osnovne, korenske besede.

2. samoroden, samorasel, priroden, prirojen, naraven, izviren, nenarejen, neumeten, neprisiljen: coma, arcus, pumex O., beluae … nativis testis inhaerentes Ci., n. malum Ci. lakota, urbis (sc. Romae) nativa praesidia Ci., domesticus nativusque sensus Ci., nativus lepos, non adscitus N., n. sermo C. materni jezik, materinščina, nativus specus T., pannus nativi coloris Plin. nebarvane tkanine, oves nativae Plin. s prirojeno temno (umazano rjavo) volno, montes nativi salis Plin., mulier nativa sterilitate Gell.

natriumgekühlt hlajen z natrijem

natúcati nàtūcām
1. nabijati: natucati obruč na bačvu, na bure
2. ekspr. tolči, lomiti: natucati francuski
3. ekspr. slabo, z zatikanjem brati: on ne zna čitati, tek nešto natuca
4. namigavati, cikati na kaj: otvoreno kaži kako je bilo, ne natucaj

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

naturalist [nǽčrəlist] samostalnik
filozofija, umetnost naturalist; prirodoslovec
britanska angleščina trgovec z živalmi; preparator (živali)

naturgemäß naraven; genuin; skladen z naravo (stvari)

naturheilkundig ki zna zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami

naturnah Kunstwerk: zvest naravi, realističen; Mensch: z naravo živeč

naturverbunden z naravo živeč, ki ljubi naravo

nauculor -ārī (naucula) pluti z ladjico, pluti s čolničem: an aestuantis iam profectus ad Baias piger Lucrino nauculatur in stagno? Mart. (po nekaterih izdajah naviculatur).

nau-fragium -iī, n (iz nāvi-fragium; nāvis in frangere)

1. ladjelom, brodolom: Vitr., Fl., Amm., naufragium (naufragia) facere Ci. ep., Sen. ph. ali naufragium pati Sen. tr., Eutr. doživeti brodolom, Domitius naufragio periit Ci., naves ad unam omnes naufragio interierunt C., falsa naufragia ementiri L., naufragio interceptus T.; preg.: cupio istorum naufragia ex terra intueri Ci. ep. iz (varnega) zavetja gledati njihove nevarnosti, naufragium in portu facere Ps.-Q. ponesrečiti se na samem cilju.

2. pren. nesreča, (nesrečna) usoda, pogibel, uničenje, poguba, propad, propast, razkroj, razpad, izguba (imetja, premoženja), denarni polom, finančni zlom (polom), neuspeh: excipe naufragium nostrum O. mojo nesrečo = mene nesrečnika, credo mollia naufragiis litora posse dari O. da bi se dalo mojo usodo olajšati, ko bi mi bil odkazan boljši kraj, n. urbis, rei publicae, fortunarum Ci., qui ex naufragio luculenti patrimonii ad haec Antoniana saxa (kleči) proiectus est Ci., n. rei familiaris Ci. ep., haec me una ex hoc naufragio tabula (rešilna deska = rešitev, tolažilo) delectat Ci. ep., ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.; occ. poraz (na morju ali na kopnem): classes regiae bis fecerunt naufragium N. so bila dvakrat poražena, per Italiam naufragia sua latius trahere Fl., naufragium maris Iust. na morju, pauci naufragii comites Iust.

3. meton.
a) nevihta, vihar: quasi naufragiis magnis multisque coortis Lucr.
b) razbitine, ostanki (razbite ladje), blago z razbite ladje: naufragium supprimere Dig., ubi nubifer Eurus, naufragium spargens operit freta Sil., totum pelagus naufragio suo operire Fl. (o ladjah), naufragium suum colligere Ulp. (Dig.); pren. ostanki sploh: addite illa naufragia Caesaris amicorum Ci., in quo (sc. rei publicae naufragio) colligendo Ci.

naúljiti nàūljīm (se) naoljiti (se), z oljem (se) namazati: ide sve kao nauljeno kot po olju

nauseate [nɔ́:sieit, -ši-]

1. neprehodni glagol
iti na bljuvanje; gabiti se (at)

2. prehodni glagol
zagabiti, zagnusiti; bljuvati; napolniti z gnusom

nauseātor (nausiātor) -ōris, m (nauseāre, nausiāre) bolnik z morsko boleznijo: Ulixes Sen. ph.

navajada ženski spol navajazo moški spol rana z nožem

nàvāl -ála m (it. navale) plačilo za prevoz blaga z ladjo