Franja

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

sténa (-e) f

1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau

2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale

3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)

4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario

sterilis -e (prim. skr. starī́ḥ krava jalovica, gr. στεῖρα [iz *στέρjα] nerodovit(n)a, jalova, στέριφος nerodoviten, got. staírō nerodoviten, stvnem. stero oven, nem. Sterke junica, krava, ki se še ni otelila, islandsko stirtla nerodovitna krava)

1. nerodoviten, neploden, jalov, sterílen (naspr. fertilis, o ženskah in živalih praegnans, fecunda, gravida): Varr., Sen. ph. idr., agri, silvae, arena V., avenae V. bilnice, ljuljka, platani V. ob katerih niso speljane trte, vacca (= gr. στεῖρα βοῦς) V. jalovica, jalovka, jalova samica, jalova krava, iuvenca O., ova Plin., tellus O., aristae O. prazni, ulvae, herba O., steriles herbas eligens Cu. plevel, sterile solum Cu., humus Cu., Pr., palus H., semen Cat., vir(i) Cat., Plin., Mart., Octavia T., uxor Sen. rh., Iuv., domus Pr. brez otrok; sterile est z inf.: serere e pampinariis sterile est Plin. podraslekovi potaknjenci so jalovi, podraslekove reznice so jalove. Adv. steriliter: Eccl.

2. metaf.
a) prazen, brez česa: prospectus Pl. brez ljudi, neobljuden, brezljuden, manus, amator Pl. ali epistulae Plin. iun. ali amicus Iuv., Mart. brez daril, Februarius Ci. ep. ne prinašajoč nič daril ali (po T.) ne dajajoč nič zaslužka, vadum Sen. tr. brez vode, civitas ab aquis Ap., nummi Icti. ne obrestujoč(i) se; poklas. z gen.: steriles veri Pers. ki ne poznajo resnice, sterilis laurus bacarum, steriles plumbi lapides Plin.; z abl.: temporis punctum aut beneficio sterile aut vacuum laude Plin. iun.
b) jalov, neploden, nerodoviten, neuspešen, brezuspešen, nekoristen, brezkoristen: annus (naspr. fertilis) Sen. ph., ingenii fuit sterilis Sen. ph. bil je neplodnega duha = imel je malo duha, senium hominis Col., labor Mart., amor O., Stat. ne vračana, fama Stat., Mart., cathedra Mart., Iuv. ki ničesar ne da (prinese, vrže); pesn. preg.: siccum sterili vomere litus aro O. ali litus sterili versamus aratro Iuv. = zastonj delam(o), zastonj se trudim(o); poklas. z gen. reven s čim, brez česa: virtutum sterile saeculum T., quae urbes talium studiorum fuere steriles Vell.

3. occ. meton. jaloveč, povzročajoč nerodovitnost: frigus Lucan., hiems Mart., nec sterilem seges (sc. sentiet) rubiginem H. suhe sneti. — Soobl. sterilus 3: Fest., P. F., corpora sonitu sterila Lucr. brez glasu.

sterilitās -ātis, f (sterilis)

1. jalovost, neplodnost, nerodovitnost, sterilnost: sterilitas agrorum vel fertilitas Ci., terrarum Lact., arborum Plin., vitium, annonae Col., frugum Vell., feminarum, mulierum Plin., in sterilitate naturae Ci. (o mešancih, križancih, polutanih); abs.: Sicyonem fames invasit ac sterilitas Plin., magnā quondam sterilitate Suet. ob slabi letini (ob slabem pridelku, obrodu, obrodku); v pl.: assiduae sterilitates Suet. ali continuae sterilitates Plin. iun. hude (slabe) letine; pren.: paulatim in sterilitatem emarcuit maiestas Plin. je propadlo, sterilitas fortunae Plin. revščina.

2. meton.: caelestis sterilitas Plin. jaloveče (nerodovitnost povzročajoče) vreme.

stertō -ere (—) (—) (sor. s sternuō; gl. to besedo) smrčati, hrkati: H., L., Plin., Iuv., Pers., T., Q., Petr., Ap., Amm., M., Char., Serv. idr., ibi labore delassatum noctem totam stertere Pl., illud „stert[er]it“ volui dicere: sed quia consimilest quom stertas quasi sorbeas Pl., fatuos est, insulsus, tardus, stertit noctis et dies Ter., et vigilans stertis nec somnia cernere cessas Lucr., per me vel stertas licet Ci., diem totum stertebat H., imposita gremio stertere fronte potes O., si socer ignavus vidua stertisset in aula O., solebant et manibus stertentis socci induci Suet., antequam in latus converto ut stertam Fr., in desidiam obsessores traduxerunt et vigiliis, quibus ob securitatem altiore stertitur somno, civitatis aditu reserato iuventus exsiluit velox Amm., forte repente † glandum † stertens ranae sonitum desorbentis increpuit M.; pren.: animus pigris stertit in praecordiis Prud.

Opomba: Pf. stertuī po Prisc. in Prob.

stick^*3 [stik]

1. prehodni glagol
prebosti, zabosti, zabadati; zaklati; nabosti, nasaditi, zadreti; zatakniti; iztegniti, pomoliti (out of iz)
natakniti (čepico) (on, to na)
naježiti; nalepiti, prilepiti (on, to na)
zamazati, pomazati; podpreti (rastlino) s kolcem
pogovorno vreči pri izpitu
figurativno spraviti (koga) v zadrego; zmesti; zaustaviti; podtakniti (s.th. on s.o. kaj komu)
sleng prevarati, oslepariti
sleng prenesti, vzdržati

2. neprehodni glagol
tičati; biti poln (česa); sršati, štrleti, moleti (out of iz)
(pri)lepiti se (on, to na, za)
zalepiti se, oprijeti se, prijemati se (to česa)
obtičati, ne se premikati, zatakniti se (tudi figurativno)
zagaziti; čvrsto sedeti (na konju)
pogovorno osta(ja)ti, vztrajati (at to pri)
držati se (to česa)
ostati zvest (by komu, čemu)
ne se pustiti odvrniti; biti zmeden, oklevati ustrašiti se (at ob, pred)

stuck to ameriško, sleng zaljubljen, zateleban v
stuck up sleng zmeden, zbegan
to stick at ustaviti se ob, oklevati, ustrašiti se ob
he sticks at nothing on se ničesar ne ustraši, njega nobena stvar ne zadrži
to stick bills lepiti lepake, plakate, plakatirati
stick no bills! plakatiranje prepovedano!
the boat stuck on a shoal čoln je nasedel na plitvino
she sticks to me like a bur ona se me drži (prime) kot klòp
to stick butterflies nabadati (nabosti) metulje
the door has stuck vrata so se zaskočila
to stick a flower in one's buttonhole zatakniti si cvetlico v gumbnico
to stick to a friend ostati zvest prijatelju
to stick to one's guns figurativno ostati zvest čemu, ne prelomiti besede
to stick one's head out of the window pomoliti glavo iz okna
they stuck to his heels prilepili (obesili) so se mu na pete
to stick one's hands in one's pockets vtakniti roke v žep
he sticks indoors on vedno tiči doma
to stick it sleng vzdržati, vztrajati
to stick to it oprijeti se, ne popustiti
to stick a knife into s.o.'s back zasaditi komu nož v hrbet
a man who will stick at nothing figurativno človek brez pomislekov, ki se pred ničemer ne ustavi
some money stuck to his fingers figurativno poneveril je nekaj denarja
to stick in the mud obtičati v blatu
stick my name down on the list zapišite moje ime v seznam!
the nickname stuck to him vzdevek se ga je prijel
he is always sticking his nose into my business vedno vtika svoj nos v moje posle (zadeve)
to stick a pig zaklati prašiča
to stick to the point ostati pri stvari, ne se oddaljiti od predmeta
he stuck me with a puzzle spravil me je v zadrego z (neko) uganko
I stuck him with that question s tem vprašanjem sem ga vrgel na izpitu
to stick to one's promise držati svojo obljubo
to stick a stamp on a letter nalepiti znamko na pismo
it sticks in my throat obtičalo mi je v grlu, ne morem pogoltniti; figurativno ne morem zaupati
if you throw mud enough, some of it will stick če zelo obrekuješ koga, bodo ljudje nekaterim teh klevet verjeli; tudi nedolžnost ni varna pred obrekovanjem
to stick to his word držati (svojo) besedo

stick¹ [stik]

1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka

in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)

2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke

stík (-a) m

1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato

2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto

3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito

4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro

5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento

stĭps¹, stipis, gen. pl. stipium, f (gl. stīpō)

1. majhen novec (penez), novčič (penezek): Capitolii fundamentis iniectae argenti aurique stipes T., stipendium a stipe appellatum est, quod per stipes, id est modica aera colligatur Dig., stipem esse nummum signatum, testimonio est et † de eo quae † datur stipendium militi, et cum spondetur pecunia, quod stipulari dicitur P. F.

2. meton.
a) denarni prispevek, donesek, dar, darilo, milodar, miloščina v denarju, poseb. v bogoslužne namene, pristojbina, taksa: Lucr., Fest., etiam nunc dis cum thesauris asses dant, stipem dicunt Varr., stipem conferre L., Plin., stipem (stipes) dare O., T., ad captandas stipes Suet. daril v denarju, stips amnica Ap. brodarina, brodnina, nodosam exsolvere stipem Val. Max. kazensko pristojbino, globo; occ.
a) miloščina: Sen. ph., Dig., Amm., stipem cogere Tab. XII ap. Ci., stipem cogere ab aliquo L., stipem tollere Ci. beračenje, prosjačenje, stipem ab tyrannis colligere L., exiguae quis stipis aera negat? O.
b) α) dohodek, donos, prinos, izkupiček, prihodek, obròd, obródek, dobiček, plačilo: suburbanum hortum exiguā colere stipe Cu., parvā cur stipe quaerat opes? O., pastiones non minimam colono stipem conferunt Col., fructum non ex stipe advocationum petere Q. β) zaslužek s prodajanjem spolnih storitev (uslug), dohodek od prostituiranja, kurbnína: Tert., ancilla mercenariae stipis Plin. ob kurbnini živeča.

stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso

Stoechadēs (-um, acc. -as, f) īnsulae (Στοιχάδες) Stojhádski otoki, Stojháde, otočje ob južnem obrežju Galije blizu Masilije (trije največji otoki se danes imenujejo îsles d'Hyères: Porquerolles, Port-Cros, île du Levant, dva najmanjša pa Ratonneau in Pomègue): Mel., Plin., T.

Stoidis īnsula (-ae), f Stóida, Stóidski otok, otok ob indijski obali, znan po biserih: traditur iuxta que eam freto interfluente Stoidis, quaestuosa margaritis Plin., fertilissima est Taprobane et Stoidis Plin.

stola -ae, f (tuj. στολή)

1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.

2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci.

stolétje siécle moški spol

20. stoletje le XX^e (ali 20^e) siécle
v 17. in 18. stoletju aux XVII^e et XVIII^e siécles, au XVII^e et au XVIII^e siécle
stoletja trajajoč qui dure des siécles, séculaire
skozi stoletja pendant des siécles, des siécles durant
ob prelomu stoletja au tournant du siécle

stolétnica (fiesta f del) centenario m

ob stoletnici smrti ... con motivo del centenario de la muerte...

stolpern spotakniti se, spotikati se (über čez/ob); figurativ stolpern über (unvermutet auf etwas stoßen) naleteti na; über seine eigenen Füße stolpern spotikati se čez lastne noge; figurativ über eine Affäre: er stolperte über X spodnesel ga je X

stomachor -ārī -ātus sum (stomachus kot telesni del, v katerem je tudi žolč) biti ne(je)voljen, biti zlovoljen, biti jezen, (raz)jeziti se, (raz)srditi se, biti nasršen, (na)sršiti se ipd.: Sen. ph. idr., si stomachabere et moleste feres, plura dicemus Ci., saepe videbam … irascentem et stomachantem Philippum Ci.; s praep.: Scipio cum stomacharetur cum C. Marcello Ci. ko se je pričkal, cum … prave sectum stomacheris ob unguem H.; z abl. jeziti se nad čim, na kaj: Aug., iucundissimis litteris stomachatus sum in extremo Ci. ep.; s quod: non dubito, quin … stomachere, quod tecum de eadem re agam saepius Ci. ep.; s si: stomachabatur senex, si quid asperius dixeram Ci.; z gr. acc. (glede na kaj, nad čim, na kaj): id mecum stomachabar Ter. nad tem sem se jezil sam pri sebi, stomachor omnia Ci. ep. vse me jezi, sive quid stomachor valde Augustus ap. Suet.; z obj. v acc.: (sc. Venus) stomachata biles Venereas Ap. bruhajoča jezo in žolč, kakršna sta lastna Veneri = pokazavši hudo jezo, kakršna ji je lastna. — Od tod adv. pt. pr. stomachanter ne(je)voljno: arridens Aug.

stopper¹ [stɔpe] verbe transitif ustaviti, zaustaviti; verbe intransitif ustaviti se

stopper un véhicule, un navire, une voiture ustaviti vozilo, ladjo, avto
stopper une colonne, une attaque zaustaviti kolono, napad
la voiture stoppe au feu rouge avto se ustavi ob rdeči luči (semaforja)

storiare v. tr. (pres. stōrio) pog. toskansko
fare storiare qcn. spraviti koga ob pamet, komu krasti čas
fare storiare qcs. kaj zavlačevati, vleči na dolgo

storniranj|e srednji spol (-a …) die Stornierung; die Stornobuchung
plačilo ob storniranju die Stornogebühr