Franja

Zadetki iskanja

  • iuventa -ae, f (iuvenis)

    1. mladeniška (mladostna) doba, mladost. Pravzaprav le pesn. nam. okornih besed iuventūs in iuventās; zato je ne najdemo pri N., C., Ci., S., pogosto pa pri O. in V. in po njiju pri ret. zgodovinopiscih L. in T.: iuventae robur O., L., se ita gerere a iuventa L. od mladih nog, rure iuventam agere L., flos iuventae L., iuventas prima V., Plin., perpetua V., valens Cat., florens H., habilis, modesta T., senilis Plin. modra, in primā iuventā Pr., primā suā iuventā Plin., citra iuventam O., intra iuventam T. v cvetu mladosti, si vigor iuventae inest L., enervam et frigidam iuventam egisse Val. Max., tutā et inturbidā iuventā frui T., qui nostram ad iuventam duraverunt T., donec minor filius libricum iuventae exiret T., spatium iuventae transit O., quid in senectute felicius, quam quod dulcissimum est in iuventa? Plin. iun., neque iuventam armis civilibus aut domesticis discordiis imbutam (esse) T., in matris aspectu coalescit infantia, pueritia consurgit, iuventa surrepit Q.; o živalih: iuventa eorum (elephantorum) a sexagesimo (anno) incipit Plin.; o drevesih: nigrae (populo) in iuventā circinatae rotunditatis sunt (folia) Plin.

    2. pooseb. Juvénta (Juvéntas), boginja mladosti: arae Hecates et Iuventae O.

    3. meton.
    a) mladi možje, mladež: imbellis, docilis H., delecta Sil., moderator vagae iuventae Mart.
    b) mladeniška (mladostna) moč: anguis nitidus iuventā V., procerus iuventā T., virtus et iuventa L., decorus iuventā T., tuā iuventā, tuo robore invaluit Plin. iun.
    c) brčice, puh, mah: ora primā signans intonā iuventā V.
  • iuventās -ātis, f (iuvenis) le pesn.

    1. mladostnost, mladost: V., Lucr., fugit retro levis iuventas H.

    2. pooseb. Iuventās Juvéntas (Juvénta), boginja mladosti (sicer imenovana Hebe): Ci., H., L., Cl.

    3. meton.
    a) mladeniška (mladostna) moč: (aquilam) iuventas nido propulit H.
    b) brčice, puh, mah: prima genas vestibat flore iuventas V.
  • ivraie [ivrɛ] féminin, botanique ljuljka, plevel

    ne recueillir que de l'ivraie (figuré) žeti le črno nehvaležnost
    séparer le bon grain de l'ivraie ločiti zrnje od plevela, dobro od slabega
  • izbírčen (pri jedi) difficile (sur la nourriture), délicat

    biti izbirčen être difficile; faire le (ali la) difficile (ali le délicat, la délicate, la fine bouche)
  • izbíti faire sortir (en frappant)

    iz glave si izbiti s'ôter quelque chose de la tête (ali de l'esprit), faire sortir de la tête
    oko izbiti crever un œil, éborgner quelqu'un
    to izbije sodu dno c'est le comble (ali le bouquet)
  • izbránec (-nca) | -nka (-e) m, f eletto (-a); selezionato (-a) (tudi ekst.):
    premiere so se udeležili le izbranci alla prima sono intervenuti solo gli eletti
    romunska reprezentanca je premagala naše izbrance la nazionale romena ha sconfitto la nostra selezione
  • izbrísati (-bríšem) | izbrisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. (odstraniti z drgnjenjem) asciugare:
    izbrisati solze asciugare le lacrime

    2. (napraviti, da kaj ne obstaja več) cancellare, radiare; estinguere (tudi ekst.):
    izbrisati napis cancellare la scritta
    potres je izbrisal skoraj celo mesto il terremoto ha cancellato quasi tutta la città

    B) izbrísati se (-bríšem se) perf. refl. (iz društva) restituire la tessera, ritirarsi (da un'associazione)
  • izčŕpati (-am) | izčrpávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. pompare; estrarre:
    izčrpati vodo pompare l'acqua
    izčrpati nafto estrarre il petrolio

    2. (v celoti porabiti) esaurire:
    izčrpati zaloge esaurire le scorte

    3. (oslabiti, slabiti) esaurire, logorare:
    pretirano delo izčrpava il troppo lavoro logora

    B) izčŕpati se (-am se) | izčrpávati se (-am se) perf., imperf. refl. esaurirsi, logorarsi
  • izdátek (-tka) m spesa; uscita:
    povprečni mesečni izdatki za hrano le uscite medie mensili per il vitto
    proračunski izdatki uscite di bilancio
    tekoči izdatki uscite correnti
  • izdélati (-am) | izdelováti (-újem) perf., imperf.

    1. (dati dokončno obliko) elaborare, perfezionare

    2. (z delom omogočiti nastanek česa) elaborare, fabbricare; fare:
    izdelati načrt elaborare un progetto
    izdelati čevlje, pohištvo fare le scarpe, fabbricare i mobili
    izdelati film produrre un film
    lov. izdelati sled rintracciare la selvaggina

    3. (uspešno končati šolo, študij) essere promosso; compiere gli studi:
    izdelati pri izpitu superare, dare l'esame
  • izdíhati (-am) | izdihávati (-am) perf., imperf.

    1. espirare:
    vdihavati in izdihati ispirare ed espirare

    2. alitare

    3. knjiž. emanare, effondere:
    rože izdihavajo opojen vonj le rose emanano un profumo inebriante

    4. knjiž. pren. (kazati) denotare, rivelare:
    hiša je izdihavala zapuščenost la casa denotava abbandono
  • izgíniti (-em) | izgínjati (-am) perf., imperf.

    1. scomparire, sparire, svanire, dileguarsi, perdersi; eclissarsi; pog. volatilizzarsi;
    madež je čisto izginil la macchia è sparita del tutto
    pot je izginila v grmovju il sentiero si perdeva tra i cespugli

    2. (prenehati obstajati) sparire, scomparire:
    razlike v gledanju so izginile le divergenze nei punti di vista sparirono

    3. (zapustiti naskrivaj prostor) scomparire, eclissarsi, dileguarsi:
    izginil je, kot bi se v zemljo vdrl si eclissò come se l'avesse inghiottito la terra
    (kot ukaz) da mi pri priči izgineš! togliti dai piedi, e subito!

    4. (biti ukraden; založiti se) sparire; finire:
    v zadnjem času je izginilo več avtomobilov negli ultimi tempi sono sparite varie automobili
    kam je izginil moj svinčnik dov'è andata a finire la mia matita
  • izgladíti (-ím) | izglajeváti (-újem) perf., imperf.

    1. spianare, lisciare, levigare:
    izgladiti površino levigare la superficie

    2. pren. (jezikovno, stilno izboljšati) levigare, limare; polire

    3. pren. (odpraviti neenakosti, različnosti) appianare, eliminare; aggiustare, comporre:
    izgladiti nasprotja eliminare le divergenze
    izgladiti spor appianare, comporre la lite
  • izglódati (-glójem) perf.

    1. rosicchiare, rodere

    2. pren. corrodere; logorare:
    podplati se počasi izglodajo le suole pian piano si logorano
  • izgoréti (-ím) | izgorévati (-am) perf., imperf.

    1. finir di ardere, consumarsi ardendo, finir di bruciare; pren. esaurirsi; struggersi:
    sveča počasi izgoreva la candela si sta consumando
    pren. izgorevajo zadnje moči si stanno esaurendo le ultime forze
    izgoreti od hrepenenja struggersi di (ardente) desiderio

    2. pren. bruciare, consumarsi (dal lavoro, di passione)
  • izgovárjati (-am) | izgovoríti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. pronunciare; dire:
    izgovarjati besedo, glas pronunciare una parola, un suono
    izgovarjati besede nerazločno strascicare le parole
    izgovarjati prisego dire, recitare il giuramento

    2. scusare

    B) izgovárjati se (-am se) | izgovoríti se (-ím se) imperf. perf. refl. scusarsi; cercar scuse, pretesti;
    prišel je k nam, da se izgovori (olajša) è venuto da noi per sfogarsi

    C) izgovárjati si (-am si) | izgovoríti si (-ím si) imperf., perf. refl. (v kmečkem okolju) assicurarsi, garantirsi; accordarsi:
    pri izročanju posestva izgovarjati si hrano in stanovanje alla consegna del podere, assicurarsi il vitto e l'alloggio (vita natural durante)
  • izgovoríti prononcer, exprimer, dire; finir (ali achever) de parler; excuser

    izgovoriti si kaj se réserver quelque chose, revendiquer le droit (ali la liberté) de
    izgovoriti se se justifier, s'excuser, présenter (ali faire) ses excuses
  • izgrébati (-am) | izgrêbsti (-êbem) imperf., perf. (s)cavare, estrarre; tirare fuori:
    izgrebati kostanj iz žerjavice cavare le castagne dal fuoco
  • izgubíti (-ím) | izgúbljati (-am)

    A) perf., imperf. perdere; smarrire:
    izgubiti dokumente perdere i documenti
    izgubiti svojce perdere i parenti
    izgubiti barvo, lesk perdere il colore, lo smalto; scolorire
    izgubiti sluh, vid perdere l'udito, la vista
    izgubiti zavest perdere coscienza
    izgubiti bitko perdere la battaglia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    žarg. učenec je izgubil leto lo scolaro ha perso l'anno
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo
    izgubljati ugled v javnem mnenju scadere nell'opinione pubblica
    pren. izgubiti srce innamorarsi
    pren. izgubiti tla pod nogami perdere terreno sotto i piedi
    izgubiti višino (letalo) perdere quota
    pren. izgubiti živce perdere i nervi
    pren. izgubiti kaj iz vida perdere qcs. di vista
    šport. izgubiti plošček, žogo perdere il puck, il pallone
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, še cesar pravico zgubi cento ladri non possono spogliare un uomo nudo

    B) izgubíti se (-ím se) | izgúbljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. perdersi:
    izgubiti se v gozdu perdersi nel bosco
    za fantom se je izgubila vsaka sled dal giovane si sono perdute tutte le tracce

    2. (postati, postajati neviden, neslišen) perdersi:
    pokrajina se je izgubljala v megli il paesaggio si perdeva nella nebbia

    3. (skoraj neopazno oditi) sparire, eclissarsi; svignarsela:
    gostje so se drug za drugim izgubljali gli ospiti si eclissavano uno dopo l'altro

    4. (prenehati biti, obstajati) estinguersi; scomparire:
    stare navade se izgubljajo le vecchie usanze vanno scomparendo

    5. (biti prevelik, previsok) sguazzare:
    izgubiti se v obleki sguazzare nel vestito
  • izhód exit; way out; egress; outlet; egression; opening; figurativno (možnost) resort

    izhód v sili emergency exit
    kot zadnji izhód (figurativno) in the last resort
    izhód na morje outlet (ali egress) to the sea
    ni drugega izhóda (figurativno) there is no other way (ali no choice)
    napraviti izhód za dim to provide a vent (ali a vent-hole) for the smoke
    videti izhód (figurativno možnost) to see a way out
    ne vidim nobenega izhóda (figurativno) I am at my wit's end
    to je položaj brez izhóda it is a deadlock (ali stalemate), pogovorno we're in a cleft stick, we're up a gum tree
    sprejmem to le kot zadnji izhód I accept it only as a last resort