Franja

Zadetki iskanja

  • tísoč mil ; (število) mil m

    na tisoče a (ali por) millares
    na tisoče ljudi miles de personas, millares de personas
    pet tisoč cinco miles
    na tisoče in tisoče miles y miles (de); millares de
    iti v tisoče ascender a (ali cifrarse en) varios miles
  • tísti, tísta, tísto (pridevniško rabljen) ese, esa, eso; aquel, aquella, aquello

    tisti dan aquel día; (samostalniško rabljen) ése, ésa; aquél, aquélla
    v tistih časih en aquellos tiempos
  • tiščáti presser, pousser, serrer

    denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
    pest tiščati serrer le poing
    tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
    naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
    tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
    peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
    v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
    tiščati si ušesa se boucher les oreilles
  • tja

    1. kam: hin, dorthin, dort … hin
    tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
    tja (preko) hinüber
    tja do bis hin zu
    hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
    tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
    tja in nazaj hin und zurück
    tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

    2.
    tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

    3.
    tja do/v bis zu/in

    4.
    sem in tja hin und her, herum-
    (porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
    sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

    5.
    tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
    | ➞ → tjavdan, tjavendan
  • tjà, tjàkaj (de ce côté-)là, là-bas, y, à cet endroit-là

    do tja jusque-là
    tja čez par-dessus
    tja grede à l'aller, en y allant
    tja in nazaj aller et retour
  • tjà adv.

    1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
    položi knjige tja i libri mettili là
    plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
    vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

    2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
    vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
    peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

    3. sem in tja qua e là:
    nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

    4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
    beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
    zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
    sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    živeti tja v en dan vivere alla giornata
    govoriti tja v tri dni spararle grosse
    živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio
  • tkanína tejido m

    napaka v tkanini falta f en el tejido
    mrežasta (svilena, tiskana) tkanina tejido de malla (de seda, estampado)
  • tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

    pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
    cementna tla plancher cimenté
    deščična tla sol en planches (ali planchéié)
    glinasta tla sol (ali terrain) argileux
    kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
    parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
    peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
    skalnata tla fond rocheux
    domača, rodna tla sol natal
    izgubiti tla pod nogami perdre pied
    leči na tla se coucher par terre
    pasti na tla tomber par (ali à) terre
    na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
    vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
    spati na tleh coucher sur la dure
    zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
    nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds
  • tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

    na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
    cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
    tla iz plošč embaldosado m
    parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
    domača, rodna tla suelo m natal
    izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
    pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
    spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
    na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
    na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
    tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
    pobrati s tal recoger del suelo
    zrušiti na tla (pri boksu) derribar
    plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo
  • tláčiti (-im) imperf.

    1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
    tlačiti grozdje pigiare l'uva
    tlačiti krompir schiacciare le patate

    2. ficcare, pigiare:
    tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
    pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
    tlačiti hrano vase ingollare il cibo

    3. pren. soffocare:
    tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

    4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
    tlači jih revščina sono poveri in canna
    tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
    ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
    ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
    pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio
  • tlák (pritisk) pression ženski spol ; (tla) pavé moški spol, (gradbeništvo) aire ženski spol (en ciment)

    nizek (visok) tlak basse (haute) pression
    zračni tlak pression atmosphérique (ali d'air)
    cestni tlak pavé, pavage moški spol, pavement moški spol
    kamniti tlak (iz ploščic) carrelage moški spol, dallage moški spol
    leseni tlak pavé (ali pavement) en bois
    mozaični tlak carrelage moški spol de mosaïque
    opečni tlak pavé (ali pavage) en briques
  • toaléta toilette ženski spol

    v veliki toaleti en grande toilette; (stranišče) cabinets moški spol množine (d'aisance), W.-C. moški spol, (množina), toilette(s) ženski spol, (množina)
  • tobák tabaco m

    tobak za pipo (žvečilni) tabaco de pipa (de mascar)
    tobak za njuhanje tabaco en polvo, tabaco (de) rapé
    prodaja tobaka venta f de tabacos
    mošnja za tobak petaca f; bolsa f para tabaco
    kadilec tobaka fumador m (de tabaco)
    njuhalec tobaka tomador m de rapé
    plantaža tobaka plantación f de tabaco
    pridelovanje tobaka cultivo m de(l) tabaco
    zastrupljenje s tobakom (med) nicotinismo m, tabaquismo m
  • tóčno puntualmente; a la hora; exactamente

    točno ob petih a las cinco en punto
    do milimetra točno exacto al milímetro
    točno! (takó je!) ¡exacto!
    priti, prispeti točno llegar puntual
  • tòk cours moški spol , courant moški spol ; marche ženski spol

    beli tok (medicina) pertes blanches, leucorrhée ženski spol
    električni tok courant électrique
    eno-(dvo-, tri-)fazni tok courant monophasé (diphasé, triphasé)
    istosmerni (izmenični) courant continu (alternatif)
    indukcijski tok courant induit (ali inducteur)
    jaki (šibki) courant fort (faible)
    tok misli cours (ali suite ženski spol, ordre moški spol) des idées, raisonnement moški spol
    mnogofazni tok courant (alternatif) polyphasé
    morski (podmorski) courant marin (sous-marin)
    mrtvi tok courant de repos (ali permanent)
    svetilni tok flux lumineux
    ušesni tok (medicina) flux moški spol d'oreille, otorrhée ženski spol
    vodni tok cours d'eau
    vrtinčasti tokovi courants tourbillonnaires (ali de Foucault)
    vzvratni tok contre-courant moški spol, courant antagoniste (ali de retour)
    zemeljski tok courant tellurique
    zračni tok courant atmosphérique
    izključiti, prekiniti tok couper (ali interrompre) le circuit (ali le courant), mettre hors circuit
    vključiti tok mettre en circuit, fermer le circuit
    plavati s tokom nager avec le courant, suivre le courant, figurativno se laisser aller au courant (du monde), se laisser porter par le courant
    plavati proti toku nager à contre-courant, nager contre le courant, figurativno aller (ali marcher) contre le courant
  • tómbola tombola ženski spol

    tombolski dobitek lot moški spol (en nature)
  • tón glas tono (tudi fig)

    dati ton dar el tono, entonar, fig dar tono a
    spremeniti ton cambiar de tono
    osnovni ton tono fundamental; (slikarstvo) color m fundamental
    v vseh tonih en todos los tonos
    prepovedujem si ta ton! le prohibo hablarme en ese tono
  • tóniti (ladja) hundirse, irse a pique, naufragar ; (v vodi) sumergirse

    toniti v (fig) abismarse en
  • topíti (faire) fondre; liquéfier

    topiti se fondre, se liquéfier, se dissoudre, (kovine) entrer en fusion, (srce) se fondre, se ramollir, s'amollir
    topiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes (ali en pleurs), se noyer dans les larmes, être tout éploré
    topljeno maslo beurre fondu
  • tórej entonces; conque; pues (ahora) bien; es decir; por (tanto) consiguiente

    torej ne prideš? ¿entonces no vienes?, ¿es decir, que no vienes?
    pojdimo torej! ¡vámonos pues!
    no torej! ¡en fin, está bien!