Franja

im-perītus (in-perītus) 3, adv. -ē

1. abs.: neizkušen, neizveden, nevešč, nespreten (naspr. perītus, callidus): Q., Plin. idr., quid potuit dici imperitius? Ci., cur tam imperīte facit? Ci., per imperitos adulescentulos iudicia (non) administrantur Ci., imperitae multitudinis iudicio confidimus? Ci., medicus imp. Cels. zdravnik skaza, ozdravljuh; subst. (naspr. prudens, artifex): vulgus imperitorum (neveščakov) ludis magno opere delectatur Ci., callidum imperitus fraudasse dicitur Ci., contio, quae imperitissimis constat Ci. popolnoma neizkušeni ljudje.

2. z obj.: neizkušen —, neizveden v čem, nevešč česa, neseznanjen s čim; obj. se izraža
a) z gen.: dicat se non imperitum foederis fuisse Ci. da je vedel za … , homo omnium rerum imperitus Ci. v vseh rečeh, homo imperitissimus solidae laudis ac verae dignitatis Ci., interpretes … iuris imperiti Ci., nandi imperitus L., T.
b) z in z abl.: in verbis adeo imperitus Q., in his (doctrinis) non imperitus Vitr.
c) z ad z acc.: rudes et imperītas aures ad male audiendum habens Ap.

impertinent, e [-nɑ̃, t] adjectif nesramen, predrzen, nevljuden, nespodoben, impertinenten

impianto m

1. osnovanje; zasnovanje
spese d'impianto zagonski stroški

2. naprava; napeljava, inštalacija:
impianto di riscaldamento centralna kurjava
impianti igienici, sanitari, idrosanitari sanitarije, sanitarne naprave
impianto elettrico električna inštalacija
impianto antifurto protivlomni alarm
impianto sportivo športni objekt, štadion
impianti e attrezzature oprema in napeljave

3. ogrodje, okvir:
l'impianto di un'opera ogrodje dela

4. nasad

5. med. implantat; protetika

im-piger (in-piger) -gra -grum 3, adv. -ē „nemrzljiv“ = nelen, gibčen, čil, uren, hiter, neugnan, neutrudljiv, neutruden, prizadeven: fuit enim disertus, impiger N., i. equus H., ille impiger hausit pateram V., in iis itineribus se praebuit patientem atque impigrum Ci., impiger manu T., vir ad labores inpiger Ci., impiger ad letum Lucan.; z loc.: inpiger militiae T.; z inf.: Cl., inpiger hostium vexare turmas H.; s partitivnim gen.: impiger fluminum Rhodanus Fl.; enalaga: gratias ob impigram militiam agere L., ingenium i. L., aliquid impigre exsequi L., sed Marius inpigre … hostium res … attendere S., de nocte multa impigre exsurgere Pl.

impliqué, e [ɛ̃plike] adjectif vpleten (dans v)

implorant, e [ɛ̃plɔrɑ̃, t] adjectif ponižno proseč, moledujoč

impoli, e [ɛ̃pɔli] adjectif nevljuden, grob, robat

impolitus (inpolitus) 3, adv. -ē

1. neoglajen, nezglajen: saxum, lapis Vulg. nesklesan, lapis impolitior Q., linum Fest. netolčen.

2. metaf.
a) neuglajen, neizpiljen: scriptor non impolitus Ci. gladko pišoč, breviter impoliteque dicere Ci. preprosto, nec ideo verum, quia inpolite enuntiatur Aug.
b) neolikan, neizobražen, neomikan: Q., i. forma ingenii Ci., genus hominum i. Ci.
c) (redko) nepopoln, nedovršen: impolitae vero res si erunt relictae Ci.

impondéré, e [-re] adjectif nepretehtan; neumerjen, neharmoničen

important, e [-tɑ̃, t] adjectif važen, pomemben, tehten; znaten; ugleden, vpliven; ki se dela važnega; masculin glavna stvar, bistvo

l'important c'est de se décider tout de suite glavno je, da se takoj odločimo
faire l'important važnega se delati
parer au plus important odpomoči najnujnejšemu

importante

A) agg. važen; pomemben; ugleden, močen:
personaggio importante važna, vplivna oseba, veljak

B) m važno:
l'importante è trovare un lavoro važno je dobiti delo

importun, e [ɛ̃pɔrtœ̃, ün] adjectif nadležen, nepriličen, vsiljiv; masculin nadležnež, vsiljivec; nepriličen obisk, nevabljen gost

importūnus (inportūnus) 3, adv. -ē (beseda, tvorjena kot nasprotje k op-portūnus; importunus sine portu ac requie Porph.)

1. prvotno mornarski t. t.: brez pristana, nepristopen, nedostopen: quos … importunus Caphareus morsit aquis O.; potem sploh: nepristopen, nedostopen, nedohoden, po legi neugoden, nepripraven, neprikladen: machinationibus locus importunus S., Armenia id temporis importuna T., importune immitti Gell. (o verzu); subst. n. pl. importuna locorum Sil.

2. metaf.
a) (o času) neugoden, nepripraven: i. tempus Ci.
b) (o razmerah) neugoden, nepriličen, težaven, siten, nadležen: i. tempestas Pl., i. pauperies H., vi regere patriam inportunum est; morbus importunior Cels.
c) (po značaju) nepristopen, osoren, surov, robat, brezobziren, silovit, nesramen: consilium importuni atque amentis tyranni Ci., repente est exorta mulieris importunae libido Ci., imp. atque impurus parricida; od tod: imp. mors O.; enalaga: imp. actio, avaritia, crudelitas, libido, natura Ci.; predik.: importunus … Cupido transvolat H. brez ozira, breobziren; prim. inportunus amat laudari H., (hic) … dabit curule … cui volet inportunus ebur H. brez okolišev; nam. tega adv.: confidere suis testibus atque importune insistere Ci., importune venare Iust., importunius alieni instare Lact., importunissime facere Gell.

imposant, e [-zɑ̃, t] adjectif mogočen, veličasten, silen, impozanten, grandiozen, ki naredi velik vtis

foule féminin imposante velikanska množica

imposé, e [ɛ̃poze] adjectif obdavčen, ocenjen (à na), predpisan (cena); masculin obdavčenec, davkoplačevalec

non imposé neobdavčen
travail masculin imposé prisilno delo
production féminin imposée predpisana proizvodnja

imposibilidad ženski spol nemožnost, nezmožnost

imposibilidad pecuniaria denarne težave
imposible de toda imposibilidad popolnoma nemogoč(e)
hallarse en la imposibilidad (de) ne moči

impossibile

A) agg.

1. nemogoč; nedopusten; neuresničljiv:
non è impossibile ni izključeno

2. ekst. zanič, obupen, neznosen:
cibo impossibile zanič hrana
carattere impossibile neznosen značaj

3. mat.
equazione impossibile nemogoča, protislovna enačba

B) m nemogoče:
tentare l'impossibile poskusiti prav vse

impotent, e [-tɑ̃, t] adjectif hrom, nezmožen kretanja; masculin hromec

impraepedītus (inpraepedītus) 3, adv. -ē neoviran, nezadržan: Amm.

imprécis, e [ɛ̃presi, z] adjectif nenatančen, netočen, nejasen