Franja

popredmeten pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (razosebljen) ▸ tárgyiasult
Pesnikova poezija odpira vprašanja o smislu življenja v današnji čedalje bolj razčlovečeni in popredmeteni družbi. ▸ A költő költészete kérdéseket vet fel az élet értelméről a mai, egyre inkább dehumanizált és tárgyiasult társadalomban.
V primerjavi s hladno, brezosebno popredmeteno tehnologijo je svetla točka družbenih omrežij ta, da so organska, da se rojevajo, rastejo, razvijajo in ugašajo. ▸ A hideg, személytelen, tárgyiasult technológiához viszonyítva a közösségi hálózatok jó oldala az, hogy organikusak, hiszen megszületnek, növekednek, fejlődnek és eltűnnek.

2. (prikazan konkretno) ▸ tárgyiasult
Spet me izdaja ljubezen do starin, patine, popredmetenih zgodb lastnikov. ▸ Ismét elárul engem a a régiségek, a patina, a tulajdonosok tárgyiasult történetei iránti szeretetem.
Kulturni kapital se v popredmeteni obliki odraža v kulturnih dobrinah, npr. kot knjige, slovarji, umetniški proizvodi ali glasbeni instrumenti. ▸ A kulturális tőke tárgyiasulása a kulturális javak, például könyvek, szótárak, művészeti termékek vagy hangszerek formájában testesül meg.

popredmetenost samostalnik
lahko izraža negativen odnos (razosebljenost) ▸ tárgyiasultság
Popredmetenost ljudi v takih družbah vodi do vedno večjega socialnega razkroja. ▸ Az emberek tárgyiasultsága ezekben a társadalmakban növelvő társadalmi dezintegrációhoz vezet.

por|a [ó] ženski spol (-e …) die Pore (kožna Hautpore)
čiščenje: do dna por porentief
brez por porenfrei
z drobnimi porami feinporig, engporig
z velikimi porami grobporig

porabi|ti (-m)

1. verbrauchen, (do konca) aufbrauchen, zaloge, prihranke: aufzehren
veliko porabiti česa einen großen Verbrauch haben (an)
porabiti do … hrano: das Aufbrauchdatum, die (empfohlene) Aufbrauchfrist
Xa se malo porabi X ist sparsam im Verbrauch

2. (vložiti, izdati) aufwenden, čas, trud verwenden
porabiti dosti časa/truda za viel Zeit/Mühe verwenden auf

3. pri delu: verarbeiten, pri pletenju volno: verstricken, pri pleskanju barvo: verstreichen, vermalen, pri gradnji material, denar: verbauen, pri lepljenju: verkleben, pri pečenju: aufbacken, verbacken, pri šivanju vernähen, pri tkanju: verweben, pri streljanju: verschießen

porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
porabiti ves denar spendere tutti i soldi

2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

3. (oguliti) logorare (il vestito)

poravnan¹ (-a, -o) bündig (desno rechtsbündig, levo linksbündig); (do roba poln) gestrichen (voll)
vojska, šport v poravnanih vrstah in Reih und Glied

porazira|ti (-m)

1. (obriti) rasieren, glattrasieren; (pobriti) abrasieren, wegrasieren

2. figurativno eksplozije: rasieren
porazirati (do tal) abrasieren

porcīnārius -iī, m (porcinus) svinjski trgovec, trgovec s svinjami (prašiči): quanta pernis pestis veniet, quanta labes larido, quanta sumini absume[n]do, quanta callo calamitas, quanta laniis lassitudo, quanta porcinariis Pl.

pordečeti glagol
1. (postati rdeč ali rdečkast) ▸ pirul, vörösödikKoža vidno pordeči šele po nekaj urah, temno pa se obarva po dveh do treh dneh sončenja. ▸ A bőr csak néhány óra elteltével vörösödik ki, és két-három napnyi napozás után barnul meg.
Rastlina zacveti maja z belimi cvetovi, združenimi v socvetja, jeseni pa njeno listje pordeči. ▸ A növény májusban bont fehér virágokat, ősszel pedig a levelei vörösre színeződnek.

2. v športnem kontekstu (o kazenskem ukrepu) ▸ piros lapot kapZa sodnika je bil to prekršek le za rumeni karton, čeprav pravila jasno govore, da mora vratar v takem primeru pordečeti. ▸ A bíró számára ez a szabálytalanság csak sárga lapot ért, pedig a szabályok világosan kimondják, hogy ilyen esetekben a kapusnak piros lapot kell kapnia.

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

pōrta f

1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata

3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik

4.
porta erniaria anat. kilna odprtina

5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta

porta -ae, f (iz *pr̥ta-, indoev. kor. *per- prodreti do česa, prodreti skozi kaj, prepeljati se, na drugo stran spraviti; prim. skr. píparti pelje se čez, prepelje se, gr. πείρω prodiram, prebadam, περάω prodiram, πόρος prehod, brod, πορϑμός brod, πορεύω peljem, dobavljam, πορίζω dobavljam, pridobivam, sl. naperiti, got., stvnem. faran = nem. fahren, stvnem. fuoran, furt = nem. führen, Furt, norveško fjord = nem. Fjord zaliv, ang. port, lat. portārius, portitor, portōrium, portisculus, portus, portuōsus, portuēnsis, Portūnus, Portunālis idr.)

1. vrata, poseb. mestna vrata: Pl., C., O. idr., urbis Ci., oppidi Auct. b. Afr., aversa porta (sc. oppidi) L., Colina, Esquilina, Capena idr. Ci., Hannibal erat ad portas Ci., Hannibal ante portas L., pedem portā non extulisse Ci. ni šel iz mesta, iamque adeo exierat portis equitatus apertis V.; o vratih tabora: porta praetoria C. glavna vrata, sprednja vrata, porta principalis L. stranska vrata, porta decumana C., L. zadnja vrata (prim. decumānus), ex porta ludis emitti Pl. iz zverinjaka (v cirku(su)); pl. o enih vratih: Sabinis proditae portae per virginem Tarpeiam nomine Fl.; preg.: porta itineri longissima Varr. „pot do vrat je najdaljša“, tj. ko si že pri vratih, potem ti delo hitro steče = človek se najdlje mudi pri pripravah, priprave vzamejo največ časa, s pripravami se človek najdlje zamudi.

2. metaf. vsak vhod, dohod, dostop, izhod: Plin., portae Ciliciae N. soteske, ožine, porta Taenaria O. votlina, venti … quā data porta ruunt V., caeli V., solis Macr. znamenji Rak in Kozorog živalskega kroga (zodiaka), postquam Discordia taetra belli ferratos postes portasque refregit Enn., H., portae iecoris Ci., ventriculi porta Cels. vratar (krožna mišica med želodcem in dvanajstnikom).

3. pren.: quibus e portis occurri cuique deceret Lucr. po katerih poteh = s kakimi sredstvi, na kakšen način.

Opomba: Obl. portabus nam. portibus: Gn. Gellius ap. Char.

portal-to-portal [pɔ́:tltəpɔ́:tl] pridevnik

portal-to-portal pay ameriško, ekonomija plačilo za delo od prihoda v tovarno do odhoda

portar prinesti (o psu)

portarse obnašati se, vesti se
portarse bien pošteno ravnati, spodoben biti, ustrežljiv biti (con do); pokazati se, izkazati se

portare

A) v. tr. (pres. porto)

1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje

2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim

3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze

4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče

5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati

6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)

7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho

8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo

9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo

10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati

11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta

B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)

1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno

2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod

3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)?

portato

A) agg.

1. ponošen

2. nagnjen:
essere portato allo studio imeti nagnjenje do študija

3. glasba portato

B) m plod, dosežek:
i portati della tecnica dosežki tehnike

porte [pɔrt] féminin vrata, duri; vhod; mestna vrata; (histoire)

la Porte, la Sublime Porte vlada turških sultanov
(pluriel) géogr ozek prelaz, soteska
à la porte pri vratih, pred vratmi
à la porte! ven (z njim)!
à la porte, aux portes de blizu, tik ob, tik pri
porte à porte čisto v bližini
à porte close skrivaj, tajno
de porte à porte (čisto) odkrito, v obraz, commerce od hiše do hiše
faire du porte à porte prodajati kaj, nabirati prispevke od stanovanja do stanovanja
de porte en porte od hiše do hiše (iti)
sur le pas, sur le seuil de la porte na pragu, pred vratmi
porte en accordéon, à soufflet vrata na harmoniko
porte basculante sklopna vrata
porte à deux battants dvokrilna vrata
porte blindée, cuirassée oklepna vrata
porte à claire-voie vrata iz lat, lesa
porte cochère vozna, široka vežna vrata
porte à coulisse, coulissante, à glissière, glissante drsna vrata
porte de grille mrežasta vrata
porte de derrière (tudi figuré) zadajšnja vrata
porte descendante spustne duri
porte d'entrée, vitrée vhodna, steklena vrata
porte tournante, pivotante vrtljiva vrata
porte triomphale slavolok
battant masculin, poignée féminin, seuil masculin de porte krilo, kljuka, prag pri vratih
régime masculin de la porte ouverte politika odprtih vrat trgovini z drugimi državami
condamner une porte zazidati vrata
entrer par la petite porte (figuré) priti do česa po protekciji
entrer par la grande porte priti do česa po natečaju, po svojih sposobnostih, zaslugah
enfoncer une porte vdreti vrata
enfoncer une porte ouverte (figuré) po nepotrebnem se truditi
être aux portes de la mort biti tik pred smrtjo
je n'ai fait que lui parler entre deux portes le na hitro, kar pred vratmi sem govoril z njim
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
fermer la porte sur quelqu'un zapreti vrata za kom
fermer à quelqu'un la porte au, sur le nez zapreti komu vrata pred nosom
fermer, (faire) refuser, défendre sa porte à quelqu'un prepovedati komu vstop v hišo
forcer la porte de quelqu'un priti h komu brez njegovega dovoljenja
frapper à la porte de quelqu'un (figuré) potrkati pri kom
gagner, prendre la porte oditi skozi vrata, iti ven
mettre, flanquer, jeter quelqu'un à la porte vreči skozi vrata koga; izključiti (učenca)
mettre la clef sous la porte skrivaj (ne da bi plačali najemnino) se izseliti, izginiti
se présenter à la porte de quelqu'un priti h komu, oglasiti se pri kom
trouver porte close (figuré) ne dobiti nikogar doma, ne biti sprejet

porter² [pɔrte] verbe transitif nositi, nesti; prenašati; prinesti, prenesti; voditi; usmeriti (oči); obrniti (pozornost); nanašati se; zadati (udarec); staviti na; oceniti; zvišati (à na); povleči za seboj; glasiti se; vknjižiti, pisati v dobro; technique drgniti, treti; segreti (à do); verbe intransitif, architecture ležati na, počivati na, sedeti (sur na); (daleč) segati, raztezati se; delovati, imeti učinek, napraviti vtis (sur na); nositi, biti noseča; (žival) biti breja; dotakniti se, zadeti (sur ob, na); razprostirati se; znašati, znesti; voditi (à do, k)

se porter počutiti se; kreniti, iti (vers k, v); obrniti se (sur quelqu'un h komu, na koga); predati se (à, vers quelque chose čemu); strujiti, dreti (à k); figuré dati se zavesti, zapeljati (à k); nastopiti, izda(ja)ti se (quelque chose kot kaj)
l'un portant l'autre, le fort portant le faible z medsebojno pomočjo
se faire porter malade javiti se bolnega
pouvolr porter haut la tête (figuré) imeti čisto vest
l'accent porte sur la dernière syllabe naglas je na zadnjem zlogu
porter à l'actif (commerce) pisati v dobro, figuré ne vzeti za zlo, spregledati
il porte bien son âge ne kaže svojih let, je še svež za svoja leta
porter amitié à quelqu'un čutiti, gojiti prijateljstvo do koga
porter l'appel devant (juridique) vložiti priziv pri
porter les armes biti pod orožjem, pri vojakih, v vojni
porter atteinte à quelque chose škodovati čemu
porter son attention sur une question posvetiti svojo pozornost čemu
porter à l'avoir, au crédit de quelqu'un (commerce) vpisati, beležiti komu v dobro
porter bateau biti ploven
porter à blanc razžariti (železo ipd.) do belega
porter bonheur, malheur prinašati srečo, nesrečo
porter un candidat (politique) glasovati za, voliti kandidata
se porter candidat kandidirati
porter les chausses, le grimpant (figuré) nositi hlače (o ženski)
porter quelqu'un dans son cœur zelo rad koga imeti
cela porte au cœur človeku postane slabo ob tem
porter en compte vračunati, dati v račun
porter condamnation izreči obsodbo
porter à la connaissance de quelqu'un obvestiti koga, dati komu na znanje
porter coup napraviti vtis; imeti uspeh
porter un coup à quelqu'un zadati komu udarec
porter sa croix nositi svoje breme, svoj križ
porter le deuil nositi črno, žalno obleko; žalovati za kom
porter disparu javiti kot pogrešanega
porter à domicile dobaviti na dom
porter à l'écran prirediti za film, filmati
se porter à une élection kandidirati na volitvah
porter à faux ne počivati na trdnih temeljih
porter envie à quelqu'un zavidati, biti nevoščljiv komu
je le porte sur les épaules on mi je v breme, v nadlego
se porter fort, garant pour quelqu'un, de quelque chose jamčiti za koga, za kaj
cela porte son excuse avec soi to ne potrebuje nobenega opravičila
le porter haut imeti visoke, velike zahteve
porter des fruits prinašati, obroditi sadove
intérêt donašati obresti
porter intérêt à quelqu'un zanimati se za koga
porter beau, vilain jeu (igra) imeti dobre, slabe karte
porter un jugement sur izreči sodbo o
porter juste zadeti v cilj
porter aux livres vknjižiti
porter sur une liste vpisati v seznam
porter la main sur quelqu'un dvigniti roko proti komu
porter la mine de ... tako izgledati, kot da ...
porter sur les nerfs iti na živce
porter le nez au vent visoko nositi glavo
porter aux nues povzdigovati v oblake, v nebo
porter à l'ordre du jour dati na dnevni red
porter la parole imeti glavno besedo
porter pavillon de (marine) ... pluti pod ... zastavo
porter la peine de delati pokoro, trpeti za kaj
porter plainte contre quelqu'un vložiti tožbo proti
porter prejudice à quelqu'un prizadejati škodo komu, biti škodljiv, neugoden komu
porter à la réserve dati, postaviti v rezervo
porter respect à quelqu'un spoštovati koga
porter la robe, la soutane biti uradnik, biti duhovnik
porter la santé de quelqu'un piti na zdravje kake osebe, napiti mu
porter sur soi imeti pri sebi
porter témoignage pričati
porter en terre nesti v grob
porter à la tête iti v glavo (vino)
porter la tête haute ponosno, pokonci nositi glavo
porter un toast izreči zdravico
porter ses vues bien haut zadati si visoke cilje
se porter bien, mal dobro, slabo se počutiti
le choix s'est porté sur moi izbran sem bil jaz
tant que la terre pourra me porter dokler me bodo noge nosile
sur quoi porte votre critique? na kaj se nanaša vaša kritika?
être porté sur la boisson biti nagnjen k pitju, popivanju, pijači
être porté sur la chose (familier) rad imeti ljubezenske užitke
la nuit porte conseil (proverbe) dober svèt pride čez noč

porúšiti détruire, démolir, ruiner

porušiti se (s'é)crouler, s'effondrer, s'abattre
porušiti stavbo démolir un bâtiment
porušiti do tal (zgradbo) raser (un bâtiment), ne pas laisser pierre sur pierre
porušiti vse ovire (figurativno) renverser tous les obstacles

porúšiti destruir; demoler

do tal porušiti arrasar; no dejar piedra sobre piedra
porušiti se derrumbarse; desplomarse; hundirse