Franja

avus, st.lat. avos, -ī, m (prim. lat. avia, avītus, avunculus)

1. ded, stari oče: et proavus L. Murenae et avus praetor fuit Ci., avorum memoria L. za dedov, avus maternus V., L. idr., paternus Plin. iun. idr.; pren. = proavus, praded: Ci. (pro Scauro 32).

2. sinekdoha prednik: quod avus tibi paternus fuit atque maternus, olim qui magnis legionibus imperitarent H., avi magni V., veterum effigies ex ordine avorum V., avis atavisque potens V., avi intonsi, immensi O., medii O. = med začetnikom rodu in nasledniki, clarum nomen avorum O., avi nobiles Sen. tr., triumphales T.; o čebelah: avi numerantur avorum V.

3. met. v pl. avi dedec, dedek = volnato ali lasasto seme nekaterih rastlin: Ap. h.

Opomba: Sinkop. gen. pl. avôm ali avûm: Stat.

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

awe¹ [a:] samostalnik
(globoko) spoštovanje; strah

to stand in awe of s.th. bati se, zgroziti se česa
to fill (ali inspire, strike) s.o. with awe v strah koga spraviti

axe¹, ax [æks] samostalnik
sekira
figurativno obglavljenje

to have an axe to grind zasledovati zasebne cilje, imeti nekaj za bregom
to put (ali fit) the axe in the helve rešiti uganko, doseči cilj
to apply the axe znižati proračun
to get the axe biti odpuščen, zgubiti službo
to hang up the axe na klin obesiti
to set (ali lay) the axe to the root of lotiti se zatiranja česa

āxiculus¹ -ī, m (demin. āxis¹)

1. osica ali vratilo pri kolesu: Vitr.

2. kolotura, škripec: ex torno facti axiculi Vitr.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

azíl asylum; sanctuary

azíl za brezdomce shelter for the homeless
pravica do azíla right of sanctuary
iskati azíl to seek sanctuary
prekršiti pravico do azíla to violate (ali to break) the right of sanctuary

azíl asile moški spol , refuge moški spol , abri moški spol

dati azil donner asile à
pravica do azila droit moški spol d'asile; (zavetišče) maison ženski spol de refuge (ali de retraite), centre moški spol d'accueil

b [bi:]
črka b
glasba nota H

B-deck krov B
not to know a B from a bull's foot (ali broom-stick) biti zelo neveden
hudomušno a B flat stenica
b minor H mol
b major H dur
b sharp his

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

babae: Pl., Petr., ali papae: Pl., Ter. (interj., gr. βαβαί, παπαί, ki izraža začudenje) ej! ojej! raca na vodi!

babica samostalnik
1. (mati očeta ali matere) ▸ nagymama, mama
2. (pomočnica pri porodu) ▸ szülésznő, bábaasszony, bába
3. izraža naklonjenost (starejša ženska) ▸ néni, mami
Na tribuni so sedeli plešasti gospodje in dobro ohranjene šarmantne gospe, da ne rečem babice. ▸ kontrastivno zanimivo A lelátón kopasz urak és jó karban lévő, elbűvölő hölgyek, hadd ne mondjam, mamik ültek.

4. (začetnica česa) ▸ nagyi Babica rokenrola Tina Turner bo šla znova na turnejo. ▸ Tina Turner, a rock'n'roll-nagyi ismét turnézni indul.
Marina Abramović je v Beogradu rojena umetnica, ki velja za babico performansa. ▸ Marina Abramović belgrádi születésű művész, aki az előadóművészet nagyijának számít.

5. zoologija Barbatula barbatula (riba) ▸ kövi csík
Babica je talna riba, ki preždi podnevi skrita med kamenjem, kjer je zaradi svoje pisane telesne risbe izredno dobro prikrita. ▸ A kövi csík a kavicsos vízfenéken rejtőzködő halfaj, mely napközben a színezete miatt alig észrevehető.

babilonski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Babiloncih) ▸ babiloni, babilóniai
2. (zelo velik) ▸ bábeli, babiloniRekorderka v številu imen je južnoafriška prestolnica: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, le Cap, Kapkaupunki ali Kapstadt. V prihodnje naj bi to babilonsko jezikovno zmedo poenotili. ▸ A dél-afrikai főváros tartja a rekordot a város elnevezéseit illetően: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, csak Cap, Kapkaupunki vagy Kapstadt. Ezt a bábeli nyelvzavart a jövőben szeretnék megoldani.V babilonski mešanici narodov, jezikov, kultur in običajev je slišati tudi dolenjsko in belokranjsko narečje. ▸ A népek, nyelvek, kultúrák és szokások babiloni keveredésében a dolenjskói és Bela krajina-i dialektus is hallható.

bábji of (ali belonging to) an old woman; oldwomanish; like a(n old) woman

bábje leto Indian (arhaično St. Luke's ali St. Martin's) summer; gossamer; fine days in autumn
bábje pšeno sleet
bábje čenče trash, old wives' tale, nonsensical talk
bábje čenče! stuff and nonsense!

baby¹ [béibi] samostalnik
otročiček, dojenček; otročnik, otročji človek

ameriško baby carriage (ali cart, coach) otroški voziček
baby in arms otročiček, ki še ni shodil
baby cot otroška posteljica
baby elephant slonov mladič
to hold (ali carry) the baby prevzeti nezaželeno odgovornost
baby piano pianino
baby pin bucika
to plead the baby act izogibati se odgovornosti, izgovarjati se na neizkušenost
to throw out the baby with the bath prevneto si prizadevati

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

bāca, slabše bācca, -ae, f

1. jagoda: Ca., Vitr., Plin., lauri bacae V., bacae oleae Ci. ali olivae H.; occ. oliva, maslina: agricola cum florem oleae videt, bacam quoque se visurum putat Ci., ubi … certat baca Venafro H., bicolor (= zelena in črna) baca Minervae O. (ker je bila oljka posvečena Minervi); vsak okrogli (drevesni) sad(ež): arborum bacae Ci.

2. pren.
a) biser: detractam ex aure Metellae aceto diluit bacam H., nitebant in auribus bacae O., baca Indica Petr.
b) (verižni) člen, sklep: Prud.

Bacchīus 3 (Βακχεῖος) Bakhov, bakhovski: pes stopica ⏑——: Q., Don., ali ——⏑: Terentianus Maurus.

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.