Franja

accivettare v. tr. (pres. accivetto)

1. vabiti ptice s sovo

2. pren. privabiti, zmamiti:
accivettare i gonzi zmamiti lahkoverneže, bedake

acclaim [əkléim]

1. prehodni glagol
odobravati, ploskati

2. samostalnik
poetično pohvala, odobravanje, ploskanje

acclamare v. tr. (pres. acclamo)

1. glasno odobravati, pritrjevati, ploskati:
acclamare una proposta z glasnim odobravanjem sprejeti predlog
acclamare un artista ploskati, vzklikati umetniku

2. izvoliti z aklamacijo:
fu acclamato presidente z aklamacijo je bil izvoljen za predsednika

acclamateur [aklamatœr] masculin pritrjevalec, odobravalec

acclāmātiō -ōnis, f (acclāmāre) klic, klicanje, vpitje na koga, kričanje na koga: Corn., Col.; zlasti kot znamenje nezadovoljstva, kadar kdo nastopi kot govornik ali se pokaže med ljudstvom: Dig., acclamatio adversa populi Ci.; lahko tudi znamenje odobravanja, pohvale = klic odobravanja, vrisk(anje): Ci. idr., acclamationes multitudinis adsentatione immodica pudorem onerantis L.; poseb. cesarjem: Plin. iun., Suet.; kot govoma podoba (= ἐπιφώνημα) vzklik o čem: est enim epiphonema rei narratae vel probatae summa acclamatio Q.

acclamation [ækləméišən] samostalnik
odobravanje, ploskanje

carried (ali voted) by acclamation soglasno sprejeto
with acclamation z odobravanjem

acclamation [-sjɔ̃] féminin glasno, navdušeno pritrjevanje, odobravanje, vzklikanje, ploskanje, aklamacija

voter par acclamation glasovati z vzkliki (soglasno)

acclamatory [əklǽmətəri] pridevnik (acclamatorily prislov)
pohvalen, pritrjevalen, soglasen

acclamazione f glasno odobravanje, pritrjevanje, aklamacija:
la proposta fu accolta per acclamazione predlog je bil sprejet z glasnim pritrjevanjem

acclamer [-me] verbe transitif glasno pozdravljati, vzklikati, pritrjevati (quelqu'un komu), aklamirati

il fut acclamé à la fin de son discours glasno so mu pritrjevali, vzklikali, ploskali ob koncu govora

acclāmō (adclāmō) -āre -āvī -ātum

1. klicati komu, kričati komu, (za)vpiti na koga:
a) grajajoče, abs.: Ci. idr., illos acclamantes video Cu.; z ACI: Suet., Iust., populus cum risu acclamavit "ipsa esse" Ci.; pogosto = govornika motiti z grajajočimi klici: Sen. ph., Plin. iun., non metuo, ne mihi acclametis Ci.
b) odobravajoče, pohvalno, poseb. ob javnih nastopih cesarjev: ei acclamatum est Plin. iun. njega so vriskaje pozdravili; z ACI: omnes acclamarunt gratias se inter cetera etiam ob hoc agere, quod ... L.; s premim govorom: Sen. ph., acclamari etiam in amphitheatro epuli die libenter audiit: Domino et Dominae feliciter! Suet.; kot izraz želje z ut: acclamavere, ut filius Blaesi legatione ea perfungeretur T. da naj ...

2. s predikatnim acc. = koga za kaj razglasiti (razglašati): prosequentibus cunctis, servatorem liberatoremque (sc. eum) acclamantibus L. z veselim krikom naslavljajoč ga ohranitelja ..., reus ... ostendebatur: si nocentem adclamaverant, ... trucidabatur T. če so klicali "kriv je".

acclārō (adclārō) -āre -āvī (ad in clārus) pojasniti, jasno pokazati, razodeti, le v starem avgurskem besedilu: Iuppiter pater, ... uti tu signa nobis certa acclarassis (= acclaraveris) L.

acclimare v. tr. (pres. acclimo) ➞ acclimatare

acclimatare

A) v. tr. (pres. acclimato) privaditi podnebju, prilagoditi okolju

B) ➞ acclimatarsi v. rifl. (pres. mi acclimato) privaditi se podnebju, okolju

acclimatation [aklimatasjɔ̃] féminin prilagoditev podnebju, aklimatizacija

jardin masculin d'acclimatation živalski vrt z eksotičnimi živalmi

acclimatazione f prilagajanje podnebju, okolju

acclimate [əkláimeit] ➞ acclimatize

acclimatement [-matmɑ̃] masculin (naravna) prilagoditev, privajanje (na drugo okolje)

acclimater [-te] verbe transitif aklimatizirati, prilagoditi (privaditi) podnebju; figuré uvesti, presaditi, udomačiti

s'acclimater navaditi se na novo podnebje, okolje, vživeti se (à quelque chose v kaj)
cet usage s'est acclimaté en France ta navada (običaj) se je udomačila v Franciji

acclimation [æklaiméišən] ➞ acclimatization