Franja

re-vehō -ere -vexī -vectum (re in vehere)

1. nazaj (pri)peljati, nazaj voziti, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)nesti (prinašati) (na ramenih, vozu, konju, ladji itd.): Pl., H., Plin., Stat., Eutr. idr., Diana Segestam Carthagine revecta Ci., sagittas ad Graios revexit O., praeda revecta L., quos revehat Val. Fl. = vehat et revehat tja in nazaj peljati; pesn.: Troianam urbem ex hostibus O. ustanoviti novo Trojo.

2. med. nazaj se (pri)peljati, nazaj priti, nazaj (pri)jahati, nazaj (pri)pluti (s subst. equo, curru, nive idr., pa tudi brez njih): Plin., Mart. idr., non satis est Ithacam revehi H., revehi equo L., (sc. Ulixes) captis equis revectus O., revehi ad proelium, in castra L., per circum L. na vozu, z vozom.

3. pren.: ad superiorem aetatem revecti sumus Ci. (v govoru) (po)vrniti se k … , famam ex Bithyniā revexisti Plin. iun. si nazaj prinesel, triumphum Eutr. domov prinesti.

revers [rəvɛr] masculin narobe stran (d'une étoffe blaga); hrbtna stran; druga, slaba stran; figuré (hud) udarec; neuspeh, poraz; nesreča; zavihek, rever; populaire zadnjica; sport odbitje žoge z desno roko na levi strani telesa

revers (de fortune) udarec usode
revers de la main hrbet roke
revers de la médaille (figuré) druga plat medalje, neprijetna stran kake stvari
revers pluriel militaires vojaški porazi
coup masculin de revers udarec, klofuta s hrbtom roke
pantalon masculin, bottes féminin pluriel à revers hlače, škornji z zavihki
smoking masculin à revers de soie smoking s svilenimi reverji
il a éprouvé, essuyé de cruels revers prestal je težke udarce (usode)
prendre à revers napasti od zadaj ali z boka (tudi figuré)

revež [é] moški spol (-a …) premoženjsko: der Arme (ein -r), der Notleidende (ein -r); figurativno ein armer Kerl, ein armer Hund, eine arme Seele
biti revež arm dran sein (tudi figurativno)
četrt revežev das Elendsviertel

revkn|iti [è] (-em) belfern (tudi figurativno)

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

rezati¹ [é] (režem)

1. schneiden (tudi tehnika); (obrezati) beschneiden; (porezati) stutzen, abstutzen; na tenko: schnetzeln (tudi meso); na drobno: häckseln, schnitzeln, papir: schnippeln; na dolžino: ablängen
rezati s srpom sicheln
figurativno valove: furchen ziehen, pflügen

2. agronomija in vrtnarstvo šoto, šparglje itn.: stechen, abstechen

3. tehnika schneiden; trennen, auftrennen
|
ki se dobro reže schnittfest

Rhamnūs -ūntis, f (Ῥαμνοῦς) Ramnúnt = „Trnovo“, najsevernejši trg v Atiki, sloveč po starem svetišču in kipu boginje Nemezis: Plin., Lucan., Val. Max., Don. — Od tod
a) Rhamnūsis -idis, f (Ῥαμνουσίς) Ramnúzida = ramnúntska boginja = Nemezis: O.
b) Rhamnūsius (Ῥαμνούσιος) ramnúntski, iz Ramnúnta, ramnúzijski: Ter.; zlasti vzdevek boginje Nemezis: Rhamnusia virgo Cat.; tudi samo Rhamnūsia O. ramnuntska boginja.

rhino množina rhinos [ráinou, -ouz] samostalnik zoologija, sleng ➞ rhinoceros
nosorog
vojska, ameriško ponton, grupa pontonov
sleng (tudi ready rhino) denar, cvenk

Rhīnocolūra -ae, f (Ῥινοκόλουρα) Rinokolúra, znamenito mesto na obali Sredozemskega morja ob egiptovsko-sirski meji: L., Sen. ph. Pisano tudi Rhīnocorūra -ae, f (Ῥινοκόρουρα) Rinokorúra: Hier.

riappiccicare

A) v. tr. (pres. riappiccico) ponovno lepiti, zlepiti

B) ➞ riappiccicarsi v. rifl. (pres. mi riappiccico) ponovno zlepiti se; pren. ponovno se obesiti, obešati (na):
quella seccatrice mi si è riappiccicata anche oggi tečnica se je tudi danes obesila name

ribbon [ríbən]

1. samostalnik
trak, vrvica, trakec (znak vojaškega odlikovanja); krpa, capa; proga, pramen (na nebu)
množina, pogovorno vajeti, uzde

blue ribbon modri trak reda hlačne podveze
all in (to) ribbons v samih capah
fancy ribbon, figured ribbon vzorčast, pisan trak
ribbon road serpentinasta cesta
to handle (to take) the ribbons držati vajeti; (tudi figurativno), gnati konje, kočijažiti
to hang in ribbons viseti v capah
to tear to ribbons raztrgati v cape, razcefrati

2. pridevnik
narejen iz traku (trakov); progast, prižast

3. prehodni glagol (tudi ribbon out)
okrasiti s trakovi; razrezati v trakove
neprehodni glagol
(o cestah) vleči se kot trak, vijugati se

rictus -ūs, m (ringī) odpiranje ust, odprta usta (poseb. pri smejanju), zijalo: Varr. fr. ap. Non., Q., latus rictus O., toto rictu hiavit Ap., risu diducere rictum H., sint modici rictūs O. usta naj se zmerno odpirajo, ad cenae conspectum rictum diducere Iuv., ne hiatus modicus rictum distendat Q.; o živalih (tudi pl.) (zevajoče) žrelo: Ca., rictus Cerberei O. zevajoče žrelo, lato rictu O., serpentis O.; o levinji: O.; o žabi: O.; metaf. odprtina oči: Lucan., Sen. tr.

rīma -ae, f (iz *rei-mā ali *rī-mā; prim. let. riewa špranja, reža, lit. rievà skala, skalna razpoka; po mnenju nekaterih razlagalcev iz *reik-smā; prim. skr. rikháti, likháti razi, reže, praska, gr. ἐρείκω razim, razbijam, trgam, stvnem. rīga in riga = nem. Riege, Reihe, lit. riekiù, riẽkti rezati kruh, let. riks (m), rika (f) velika rezina kruha)

1. poč, poka, razpòk, razpoka, praska, poklina, špranja, reža, raza, réga, luknja: Plin., rima angusta H., cava Pr., dissilit omne solum penetratque in Tartara rimis lumen O., naves rimis dehiscunt V. imajo (dobivajo) razpoke, režijo, rimas agere Ci. ali ducere O. ali facere Vitr. razpokati, popokati, cunctaque fortunā rimam faciente dehiscunt O. če nesreča zada kakšno razpoko (režo), rimas explere Ci. zadelati (zadelávati, zadelováti); pesn. meton.: ignea rima micans V. blisk, ki seka oblake; šalj. metaf.: plenus rimarum sum Ter. poln sem razpok (razpoklin) (= ničesar ne morem zamolčati), aliquam rimam reperire Pl. rego, režo = izgovor, pretvezo, izbezek; tako tudi: persuasae fallere rima sat est Pr.

2. occ. (v obscenem pomenu) = cunnus ženski sram, žensko spolovilo, vagina, nožnica: Iuv.

rimska solata stalna zveza
vrtnarstvo Lactuca sativa cripsa (rastlina) ▸ római saláta
Rimska solata je vrsta glavnate solate, ki jo lahko ponudite tudi kot zelenjavno prilogo. ▸ A római saláta a fejes saláták zöldségköretként is felszolgálható fajtája.

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

ríniti pousser

riniti se se pousser, se presser, se bousculer
riniti se v ospredje se pousser (ali se glisser, se hisser) au premier rang (tudi figurativno)
riniti se naprej se pousser en avant, se faufiler (pour passer) devant, jouer des coudes, figurativno se mettre en avant (ali en évidence, en vedette)
riniti se za kom (v prostor) chercher à entrer après quelqu'un

río moški spol reka, velereka, veletok; tok

río abajo (arriba) po reki navzdol (navzgor)
allí va todo a río revuelto (fig) tam vlada največja zmeda
¡al río! proč s tem!
a río revuelto, ganancia de pescadores v kalnem je dobro ribariti
cuando el río suena, agua lleva (fig) kjer je dim, je tudi ogenj; v vsaki govorici je nekaj resnice

risati (rišem) narisati zeichnen (tudi figurativno); s čopičem: pinseln, s tušem: tuschen
risati se na ozadju: sich abzeichnen

rita|ti (-m) konj: (vorn und hinten) ausschlagen; osel: bocken (tudi figurativno)