Franja

Zadetki iskanja

  • poglédati to look at (ali upon); to have a look at; to cast a glance at, to glance, to cast an eye at, pogovorno to take a peep (ali gander, shufti) at

    debelo poglédati to open one's eyes wide, to make big eyes at, to stare (ali to gaze) in astonishment, to be all eyes
    bežno poglédati to glance at
    proč poglédati to look the other way
    poglédati okoli sebe to look around
    mrko poglédati to frown at
    grdó poglédati to give someone a dirty look, to dart ugly looks at (ali upon)
    kvišku poglédati to lift up one's eyes
    stran poglédati to look the other way
    dobro kaj poglédati to take a good look at
    skrivaj koga poglédati to steal a look at someone
    preteče poglédati to look black
    v obraz koga poglédati to look someone full in the face
    poglej! look!, behold!, lo!, lo and behold!
    lahkó pogledate! you may have (ali take) a look!
    morate bliže, bolj od blizu pogledati! you must get a closer look!
    poglédati se (sebe) to look at oneself
    pogledala sta se they looked at each other
    pogledali so se they looked at one another
  • pogoltn|iti (-em) goltati schlucken, hinunterschlucken, verschlucken; pogoltno, cele kose: herunterwürgen, verschlingen; figurativno jezo, hudobno pripombo: unterdrücken, verschlucken, sich verbeißen/verkneifen
    X so pogoltnili plameni X ist in Flammen aufgegangen
  • pogóltniti to swallow (up); to devour; (o morju) to engulf, to swamp

    pogóltniti žalitev (figurativno) to swallow (ali to pocket) an insult
    velikanski morski valovi so pogoltnili njihov čoln enormous seas swamped their boat
    vrtinec ga je pogoltnil he was sucked down by the whirlpool
  • pográbiti (-im) perf. ➞ grabiti

    1. agr. rastrellare (foglie, fieno); raccogliere, ammucchiare col rastrello; (očistiti z grabljami) rastellare, ripulire col rastrello; (poravnati z grabljami) spianare, livellare col rastrello

    2. (prijeti; prevzeti) afferrare, abbrancare, aggrinfiare; cogliere, prendere:
    pograbil ga je za roko l'afferrò per una mano
    pograbil je klobuk in odšel afferrò il cappello e partì in gran fretta
    pograbila ga je jeza, pograbil ga je obup fu colto dalla rabbia, dalla disperazione
    impers. pograbilo ga je, da bi se ubil gli venne di farla finita, di ammazzarsi
    pograbiti priliko, priložnost cogliere l'occasione

    3. pren. accogliere (con interesse, partecipazione):
    časopisi so novico takoj pograbili la notizia rimbalzò subito sulle pagine dei giornali
  • pohabljenka samostalnik
    1. lahko izraža negativen odnos (ženska s telesno okvaro) ▸ nyomorék
    zaljubiti se v pohabljenko ▸ nyomorékba beleszeret
    Pri ugodnem razvoju bolezni pa jo je čakalo boleče življenje pohabljenke. ▸ Ha a betegsége kedvezően alakulna, akkor is a nyomorékok fájdalmas élete várna rá.

    2. izraža negativen odnos (propadla ali duševno poškodovana ženska) ▸ nyomorék, roncs
    psihična pohabljenka ▸ lelki roncs
    Vzel me je, ampak prepozno – spremenili so me v psihično nenormalno pohabljenko. ▸ Elvett, de túl későn – egy abnormális lelki nyomorékká változtattak.
  • pohitéti to hasten, to hurry up; to make haste; to be in haste (ali in a hurry), to quicken

    pohitite! hurry up!
    pohiti! hurry up!, make haste, pogovorno look alive!, look sharp!, žargon get a move on!, buck up!
    pohiti s tem! be quick about it!, speed it up!
    pohitéti s čim to hurry on with something, to hurry (up) (ali to speed, to hasten, to rush, to expedite) something
    pohitel je domov he hurried home
    pohiteli so mi na pomoč they hurried to my assistance
  • pohleven pridevnik
    1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadó
    pohleven državljan ▸ engedelmes állampolgár
    čisto pohleven ▸ teljesen irányítható
    pohlevno ljudstvokontrastivno zanimivo birka nép
    pohlevna deklakontrastivno zanimivo jámbor leány
    pohleven možiček ▸ szófogadó emberke
    Delavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

    2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezes
    pohlevna žival ▸ szelíd állat
    Čeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

    3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd
    pohleven dež ▸ szelíd eső
    Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
    Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
    Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
    Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
    Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.
  • poigráti (-ám) | poigrávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. muz. suonare

    2. pren. atteggiarsi, disegnarsi, palesarsi:
    okrog ust mu poigrava nasmeh la bocca gli si atteggia a sorriso

    B) poigráti se (-ám se) | poigrávati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. giocare, giocherellare

    2. pren. giocare con, civettare, gingillarsi con; trastullarsi; prendersi gioco di:
    poigravati se s fantom civettare con il ragazzo

    4. pren. essere in balia di:
    valovi so se poigravali z ladjo la nave era in balia dei marosi
  • poigravati se s kom kot mačka z mišjo frazem
    (imeti popolno premoč nad nekom) ▸ úgy játszadozik valakivel, mint macska az egérrel
    Imamo posnetek njihove tekme z Nemci, ki so se z njimi dobesedno poigravali kot mačka z mišjo. ▸ Megvan a németekkel játszott mérkőzésük felvétele, akik úgy játszadoztak velük, mint macska az egérrel.
    Sopomenke: igrati se s kom kot mačka z mišjo
  • point1 [pwɛ̃] masculin pika; točka; kraj, mesto; vbod; (šola) ocena, red

    à point ravno prav, primerno, pravočasno
    le rôti est cuit à point pečenka je ravno prav pečena (ne presurovo ne preveč pečena)
    à tel point que tako zelo, da
    au point dobro urejen, ki dobro funkcionira
    au dernier point skrajno
    au point où nous sommes kot so stvari sedaj
    au point du jour ob dnevnem svitu, ob zori
    à point nommé ob določenem času, (ravno) ob pravem času
    de, en tout point v vsakem pogledu, popolnoma
    sur ce point v tej točki, glede te točke
    point d'appui oporišče; figuré opora
    point d'arrêt postajališče; krajišče
    point d'attache kraj, kamor se navadno vračamo
    point facultatif postajališče po potrebi
    point cardinal nebesna stran
    point central središče, osrednja točka
    point de chute (aéronautique) mesto padca letala
    point de congélation ledišče
    point de contact stičišče
    point de controverse (juridique) sporna točka
    point de côté (médecine) zbadanje v boku
    point de croix (vezenje) križni vbod
    point de décollage (raketno) vzletišče
    point de départ izhodišče
    point de destination namembni kraj; militaire cilj marša
    point de détail podrobna, sekundarna stvar
    point de dispersion (optique) žarišče
    point d'eau vodni izvir
    point d'ébullition vrelišče
    point d'exclamation klicaj
    point faible šibka točka
    point fixe, de repère orientacijska, trdna točka
    point frontière mejni prehod
    point de fusion tališče
    point d'honneur častna zadeva, vprašanje časti
    point interrogatif, d'inierrogation vprašaj
    point d'inlersection sečišče
    point de jonction, de raccordement vozlišče, vezišče
    point de lancement baza za izstrelitev (raket)
    point lumineux (physique) gorišče, žarišče
    point de mire (militaire) cilj
    point mort mrtva točka
    point de mouvement (physique) vrtišče
    point noir (médecine, familier) ogrc (v obrazu)
    point de passage prehodno mesto
    points de pénalisation, perte féminin de points (sport) kazenske točke
    point de ralliement zbirališče, zborno mesto
    point de rassemblement (des blessés) (militaire) zbirališče (ranjencev)
    point de saturation nasičišče
    point-virgule podpičje
    point de vue razgledna točka, figuré vidik, stališče
    point zéro nevtralna točka
    deux points dvopičje
    mauvais point (sport) kazenska točka; slab red (v šoli), graja
    mise féminin au point reguliranje; figuré pojasnilo
    vainqueur masculin aux points zmagovalec po točkah
    battre aux points (sport) premagati po točkah
    ne pas chausser le même point (figuré) biti nasprotnega mnenja
    débattre une affaire point par point pretresati zadevo točko za točko, metodično
    c'est un bon point en ma faveur (figuré) to je plus zame
    être au point (technique) dobro funkcionirati; théâtre biti uigran
    être mal en point biti v slabem položaju
    être sur le point de faire quelque chose nameravati kaj napraviti
    être au point mort biti na mrtvi točki
    faire le point (marine) določiti položaj ladje
    marquer un point beležiti, dobiti točko; dobiti prednost pred nasprotnikom v boju, v diskusiji
    mettre au point naravnati (napravo); dokončno urediti (stvar); pojasniti
    mettre un point final à une discussion definitivno zaključiti diskusijo
    mettre les points sur les «i» biti zelo vesten
    il y a des points noirs à l'horizon vidim črne pike, težave na obzorju
    (proverbe) tout vient à point à qui sait attendre s potrpežljivostjo se sčasom vse doseže
  • poisser [pwase] verbe transitif prevleči s smolo, zasmoliti; mešati s smolo; umazati z lepljivo snovjo; figuré, populaire prijeti, aretirati; verbe intransitif biti lepljiv

    être poissé (populaire) imeti smolo
    il s'est fait poisser prijeli, aretirali so ga
  • poíti to run out, to come to an end, to be out of stock

    bencin nam je pošel we have run out of petrol (ZDA of gasoline)
    to blago nam je pošlo these goods are all sold
    zaloge so nam pošle we are out of stock
    ogenj je pošel the fire is out
  • poìzbor prisl.: došli su sve poizbor junaci prišli so izbrani junaki
  • pojáviti se paraître, apparaître, faire son apparition, se révéler, se montrer, se produire, se présenter, se manifester, venir au (grand) jour , (nenadoma) surgir

    pojaviti se za kratek čas ne faire qu'une apparition
    pojaviti se na prizorišču (ap)paraître en scène (ali sur la scène)
    pojavile so se težave des difficultés ont surgi
    iznenada se pojaviti survenir
  • pojáviti se (-im se) | pojávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. apparire, comparire, emergere, affiorare, venire alla luce, spuntare, nascere:
    med oblaki se je pojavila luna fra le nubi spuntava la luna
    v tisku so se pojavile ostre kritike sulla stampa sono comparse aspre critiche
    na nebu se je pojavilo jutranje sonce nel cielo apparve il sole mattutino
    beseda se pojavlja v različnih zvezah la parola compare in vari sintagmi

    2. manifestarsi, insorgere; emergere; nascere:
    na obrazu so se pojavljali izpuščaji sul volto si manifestavano eczemi
    spet so se pojavile težave sono nuovamente insorte difficoltà
    po izidu zadnjega referenduma se pojavljajo močni dvomi o neuspešnosti vladnega programa l'esito dell'ultimo referendum ha fatto emergere seri dubbi sull'esito positivo del programma del governo
  • pojekleníti (-ím) perf. tr. rinvigorire, rafforzare, temprare, irrobustire (fisicamente e psicologicamente):
    hude vojne izkušnje so ga pojeklenile le dure esperienze della guerra gli temprarono il carattere
  • pójem notion; idea; conception; filozofija concept; (čuden, muhast) conceit

    meglen pójem vague idea, hazy notion
    napačen pójem misconception
    nenavaden, čuden pójem queer notion
    osnovni pójmi pl the first rudiments pl
    imeti čudne pójme o... to have queer notions about...
    nimam pójma I have no idea
    nimam niti najmanjšega pójma o tem I haven't the slightest (ali the haziest) idea of it
    nisem imel pójma, da je tako pozno I didn't realize it was so late
  • pójem (-jma) m

    1. concetto, idea, nozione:
    definirati kak pojem definire un concetto
    osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
    pojem časti il concetto dell'onore
    pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

    2. vocabolo, espressione, termine:
    slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

    3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
    njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

    4. filoz. concetto, nozione, idea:
    nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
    ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
    nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
    spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
    o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
    čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
    strateški pojmi le concezioni strategiche
  • pojémati (-am) imperf. calare, abbassarsi, diminuire, declinare, allentarsi, decrescere, scemare; smorzarsi:
    med. vročina pojema la temperatura cala, si sta abbassando
    moči so mu pojemale le sue forze declinavano
    hrup je pojemal il frastuono si stava smorzando
  • poje|sti [é] (-m) jesti aufessen, eine Mahlzeit zu sich nehmen
    pojesti vse, kar je na krožniku den Teller leeressen
    z žlico: auslöffeln
    figurativno pojesti, kar si si skuhal die Suppe auslöffeln
    pojesti kako malenkost einen Bissen essen
    pogovorno: vse, nekaj: verputzen, verdrücken, auffuttern, za malico: vernaschen
    figurativno Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha Es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird