Franja

il-lūminō (in-lūminō) -āre -āvī -ātum (in + lūmen)

1. razsvet(l)iti: Ap., Col., Cass., Stat., ab eo (sole) luna illuminata Ci.

2. occ.
a) blesk —, sijaj dajati: Gell., purpura illuminat omnem vestem Plin.; pogosto illuminatus aliquā re presvetljen —, bleščeč od česa: corona fulgentibus geminis illuminata, Corn.
b) dati komu (luč oči =) vid, dati komu videti: Cypr.

3. metaf.
a) na svetlo postaviti, v pravi luči pokazati, pojasniti, razjasniti: fidem alicuius Vell., quaedam īll. interponendo aliquid sui Q.
b) dati sijaj, proslaviti: Mel., nisi Thebas unum os Pindari illuminaret Vell.
c) kot ret. t. t. da(ja)ti sijaj in jasnost: īll. orationem sententiis Ci. Od tod adj. pt. pf. il-lūminātus (in-lūminātus) 3, adv. -ē razsvetljen, presvetel, jasen (metaf.) krasen: illa illuminatissima caritas Aug., illuminate dicere Ci.

il-lūstrō (in-lūstrō) -āre -āvī -ātum

1. razsvet(l)iti, osvet(l)iti: Col., Mel., quā sol … inlustrat oras H., candelabri fulgore inlustratur templum Iovis Ci.

2. metaf.
a) na svetlo —, na dan spraviti; pass. na dan priti: omnia inlustrata et patefacta vidistis Ci., maleficium aperitur inlustraturque Ci., consilia … inl. Ci.
b) osvetliti, pojasniti, razjasniti, razložiti: iis signis veritas inlustrari solet Ci., philosophiam veterem … Latinis litteris inl. Ci., ius obscurum inl. Ci.
c) blesk (sijaj) podeliti, z bleskom obdati, obžariti, obžarjati: Capitolium tribus templis inlustratum Ci., etiam laudem inlustras meam Ci.; poseb. ret. (o)krasiti, (o)lepšati: Q., illustrant eam (orationem) quasi stellae quedam translata verba atque immutata Ci., de illustranda oratione dicere Ci.
č) proslaviti (proslavljati); pass. proslaviti se, poimenititi se: Q., Plin., Stat., Lact., Suet., ei libri populi Romani nomen inlustrant Ci., eos … ipsorum inlustravit labor et industria Ci., quid prius illustrem satiris Musaque pedestri? H., brevi tempore illustrabatur N., illustrari bello Vell. odlikovati se.

ílovičnica ž blatnjava voda na ilovastem tlu

imaginaire [-žinɛr] adjectif iz-, na-, u-mišljen, dozdeven, neresničen, imaginaren

être, voyager, se perdre dans les espaces imaginaires (figuré) v oblakih plavati, živeti v neresničnem svetu

imaginar izmisliti (si), predstavljati si; slutiti, domnevati; domišljati si, na misel priti; bloditi

¡ni imaginarlo siquiera! še daleč ne! ni misliti kaj takega!
nunca lo hubiera imaginado nikdar si ne bi bil tega mislil
imaginarse predstavljati si
¡imagínese! predstavljajte si! zamislite si!

imāginārius 3 (imāgō)

1. ki se nanaša na podobo: poznolat.

2. samo navidezen, dozdeven, samo v domišljiji bivajoč: Icti., Sen. Ph., Fl., fasces L. navidezna oblast, i. militia L., imaginariae militiae genus Suet. neka vrsta lažnih vojakov; adv. imāgināriē po domišljiji: Aug.

imatrikulácija ž (lat. immatriculatio) imatrikulacija, vpis v matično knjigo, na univerzo

imbeccare v. tr. (pres. imbecco)

1. pitati, krmiti (ptice)

2. pren. prišepetavati, suflirati; polagati na usta:
imbeccare l'attore gled. suflirati igralcu
imbeccare il testimone dajati priči navodila

im Begriff sein biti na tem, da

ìmbrete ȉmbrētā ž mn. (t. ibre, ar.) okrasne igle na ženski obleki: imbrete mogu biti i od zlata

imbricate¹ [ímbrikit] pridevnik
prekrit, položen drug na drugega v obliki strešnikov ali ribjih lusk

imbrute [imbrú:t]

1. prehodni glagol
posuroviti, spraviti na stopnjo živali

2. neprehodni glagol
posuroveti, poživiniti, podivjati

imbuído zavzet (za), ves mrtev na; prežet z

imbuído de opiniones erróneas poln zmotnih naziranj

imitácija ž (lat. imitatio) imitacija, oponašanje, podražavanje, ugledanje na: imitacija slike, marmorja

imitírati -am (lat. imitari) imitirati, imitovati, oponašati, podražavati, ugledati se na što: imitirati koga v nastopu; imitirati sliko, glas

im-maneō (in-maneō) -ēre

1. na —, pri čem ostati: Aug.

2. bi(va)ti v čem, držati se česa: Aug.

immatricolare

A) v. tr. (pres. immatricolo)

1. vpisati, vnesti v matično knjigo; imatrikulirati

2. šol. vpisati na univerzo

3. registrirati (vozilo)

B) ➞ immatricolarsi v. rifl. (pres. mi immatricolo) šol. vpisati se na univerzo

immatricolazione f

1. vpis v matično knjigo; imatrikulacija

2. vpis na univerzo

3. registracija (vozila)

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.

im-mittō (in-mittō) -ere -mīsī -missum

I.

1. (s)pustiti (spuščati) —, pustiti —, poslati v kaj, spustiti nad (med): ut abs te non emissus ex urbe, sed inmissus in urbem esse videatur Ci., tu in caveam servos inmisisti Ci., naves taedā completas (ladje zažigalke) in hostium classem imm. C. spustiti, pognati, iuvencos (in Romanos) imm. N. spustiti med, — nad, tudi immittam Terea flammis O. zagnati —, vreči v; pesn.: Teucris timorem inm. V. vzbuditi —, razširiti med, alicui inuiriam inm. Ci. hoteti storiti; poseb. o vojakih: exercitum in curiam inm. Ci., equitatum i. C.; refl. zagnati se —, planiti —, skočiti med (v) kaj: se in specum i. L., qui se armatus in hostium multitudinem (medium agmen Cu., medios hostes L.) inmisit Ci.; refl. opisan: corpus (= se) in undas i. O.; med.: undis immiti O. vreči se, planiti, per lubrica immissi currus Cu. drveči, tudi Furia inmissa superis V. ki se je podala med …

2. occ.
a) (kopje, strelo) vreči (metati), zagnati: quae tela … in meum corpus inmissa sunt Ci., lancea costis inmissa O., pila in hostes imm. C., ignes in silvam inm. V.
b) (vodo) napeljati: canalibus aqua immissa C.
c) (sploh kaj konkretnega, trdega) postaviti —, pogrezniti —, spustiti —, vstaviti —, vtakniti v (na) kaj: tigna in flumen i. C. zabiti, trabes insuper immissae C. zgoraj vložena, filis aurum i. O. vtkati med … , feraces plantae immittuntur V. se vcepijo; podobno: circa oneratas veste cervices laticlaviam mappam Petr. okoli … vreči, — položiti.
č) (osebo kot posestnika) postaviti: tu, praetor, in mea bona quos voles inmitte Ci.
d) o krajih: razprostreti (razprostirati) kam; refl. in med. razprostirati se —, sezati kam: promunturia Mel., se ad occasum Mel., Thracia in Illyricos penitus immissa Mel.

3. metaf. spustiti nad —, (na)ščuvati na koga, — proti komu: (v pravem pomenu) cervos inmissis canibus agitare V. z lovskimi psi; pren.: quos tamquam canes inmitteret Ci., canes Cibyratici Ci. vohunski psi = vohuni (iz Kibire), servorum examina in populum Romanum inmissa Ci., impetus perditorum hominum in domos nostras Ci., servos ad spoliandam aram i. Ci., Suillium utrisque inmittit T. nahujska …

II.

1. konjeniški t. t. popustiti (popuščati) konju vajeti: (equo) frena, habenas inm. V. pustiti dirjati; tudi: inmissa iuga V. dirjajoča vprega (= vpreženi konji); od tod pren.: fluminibus … totas immittite habenas O. ali classique inmittit habenas V. z razpetimi —, s polnimi jadri se voziti, furit inmissis Volcanus habenis V., immitte (razprezi) rudentes, pande vela, ac, si quando alias, toto ingenio vehere Plin. iun.

2. metaf. pustiti (dati) rasti: palmes se ad auras agit per purum inmissus habenis V. nebrzdano, bohotno ras(t)e; od tod pt. pf. immissus 3 (navzdol) se spuščajoč, (navzdol) padajoč (viseč): immissa barba O., Sen. rh. dolgorasla (dolga) brada, imm. capilli O.

Opomba: Sinkop. pf. immīstī: Sil.