Franja

Zadetki iskanja

  • s/m/r/ kratica sin mi responsabilidad
  • smuōvere*

    A) v. tr. (pres. smuōvo)

    1. premakniti, premikati; prestaviti, prestavljati
    smuovere il terreno agr. rahljati zemljo

    2. pren. odvrniti, odvračati (od namere)

    3. pren. ganiti

    B) smuōversi v. rifl. (pres. mi smuōvo)

    1. premakniti, premikati se

    2. odstopiti, odstopati (od namere); premisliti se
  • smussare

    A) v. tr. (pres. smusso)

    1. zaobliti (rob); otopiti (rezilo)

    2. pren. ublažiti

    B) smussarsi v. rifl. (pres. mi smusso) otopeti, skrhati se (rezilo)
  • snatch away (off) prehodni glagol
    iztrgati, pograbiti (kaj) (from od)
    odnesti

    he was snatched away from us by premature death ugrabila nam ga je prezgodnja smrt
    the wind snatched off my cap veter mi je odnesel čepico
  • snég snow

    brez snéga snowless
    kosmič snéga snowflake
    snég iz jajc whipped eggs pl
    snég iz stepene smetane whipped cream
    večni snég everlasting (ali perpetual) snow
    meja večnega snéga snow line
    kot snég bel snow-white, white as snow
    kot snég beli lasje snowy hair
    slep od (bleščečega se) snega snowblind
    krplje za snég snowshoes pl
    zametèn od snéga snowbound
    zatrpan s snégom snowed up, snowbound
    pokrit s snégom covered with snow, snowclad, snowcapped
    odrezan zaradi snéga snowbound
    biti zasut s snégom to be snowed in (ali up), to be under snow
    s snégom bogata zima a snowy winter
    toliko mi je za to kot za lanski snég, to mi je lanski snég I couldn't care less (about it)
    snég pada it snows (ozir. it is snowing)
    snég me je zametel I was snowed in
    vlak je obtičal v snégu the train was snowed under
  • snellire

    A) v. tr. (pres. snellisco)

    1. narediti, delati vitkega

    2. pren. pospešiti, pospeševati; poenostaviti, poenostavljati; izboljšati

    B) snellirsi v. rifl. (pres. mi snellisco) hujšati
  • snervare

    A) v. tr. (pres. snērvo) oslabiti, izčrpati

    B) ➞ snervarsi v. rifl. (pres. mi snērvo) oslabeti, izčrpati se
  • snodare

    A) v. tr. (pres. snōdo)

    1. odvozlati, razvozlati

    2. razgibati:
    snodare la lingua razvezati jezik

    B) snodarsi v. rifl. (pres. mi snōdo)

    1. upogibati se

    2. cepiti se

    3. viti, vijugati se (cesta)
  • snow2 [snóu] neprehodni glagol
    snežiti
    figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
    prehodni glagol
    zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

    it snows sneži
    it snowed invitations deževalo je povabil
    he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
    to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
    to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
    the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
    to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
    the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom
  • so [sóu]

    I. prislov
    tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

    1.

    so so tako tako, ne dobro ne slabo
    so and so tako ali tako
    so as na isti način kot; tako da (posledica)
    so ... as toliko ... kolikor
    never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
    so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
    so far doslej
    so far so good doslej (vse) dobro
    so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
    so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
    so far as I know kolikor (jaz) vem
    so far forth do te stopnje, arhaično doslej
    so far from nasprotno od, namesto da
    so fashion ameriško na ta način, tako
    so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
    so long! pogovorno na svidenje!
    so many tako mnogi, toliki
    so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
    so much toliko, v tolikšni meri
    so much bread toliko kruha
    so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
    so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
    so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
    so then torej tako je to; zaradi tega
    so to speak tako rekoč

    2.

    and so on, and so forth in tako dalje
    even so celó tako, celó v tem primeru
    ever so neskončno
    he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
    it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
    every so often tu pa tam
    if so če je (to) tako, v takem primeru
    in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
    in so many words dobesedno, prav s temi besedami
    Mr. So-and-so g. X.Y.
    not so very bad ne ravno slabo
    or so približno (toliko)
    10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
    quite so takó je, popolnoma točno
    why so? zakaj tako? zakaj to?

    3.

    I hope so upam, da
    I told so rekel sem tako (to)
    Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
    I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
    Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

    4.

    I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
    he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
    I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
    it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
    they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
    it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
    is that so? je to tako? je res? tako? res?
    you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
    he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
    I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
    that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
    he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
    as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
    and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
    you don't say so! (saj to) ni mogoče!
    all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
    I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
    I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

    II. veznik
    pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

    so, that's what it is! takó je torej to!
    so that tako da
    he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

    III. medmet
    tako! narejeno! opravljeno!
  • sobbarcare

    A) v. tr. (pres. sobbarco) naprtiti:
    sobbarcare qcn. a un lavoro naprtiti komu delo

    B) ➞ sobbarcarsi v. rifl. (pres. mi sobbarco)
    sobbarcarsi a qcs. naprtiti si kaj
  • socket [sɔ́kit]

    1. samostalnik
    votlinica, luknja (npr. v svečniku za svečo)
    medicina sklepna ponvica, jamica; očesna jamica; okov (žarnice)
    elektrika vtikalna doza
    tehnično obojka, flanša

    socket of teeth zobna jamica
    eye socket očesna jamica
    socket-joint medicina, tehnično óblasti sklep
    ball and socket joint univerzalni sklep (ki se premika na vse strani)
    you have almost pulled my arm out of its socket skoraj si mi izpahnil roko

    2. prehodni glagol
    vtakniti v obojko ali v vtikalno dozo
  • sôdba juicio m ; jur sentencia f , fallo m , (kazenska) condena f ; (porotnikov) veredicto m ; (mnenje) opinión f

    oprostilna sodba sentencia absolutoria
    izreči (potrditi, razveljaviti, izvršiti) sodbo pronunciar ali dictar (confirmar, anular ali casar, ejecutar) una sentencia
    vložiti priziv proti sodbi apelar contra una sentencia
    izraziti (svojo) sodbo o emitir un juicio sobre
    ustvariti, napraviti si sodbo o formarse (ali hacerse) una idea de
    po moji sodbi a mi juicio, en mi opinión, a mi parecer
  • sodíti juzgar ; jur sentenciar, fallar ; (meniti) opinar, ser de parecer

    sodeč po njegovih besedah a juzgar por lo que dice
    sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
    soditi o juzgar de, formarse (ali hacerse) una idea de, formarse un juicio acerca de
    to ne sadi v mojo stroko no entiendo de esto, no soy competente para esto, no es de mi competencia
    to ne sodi semkaj eso no viene (ali no hace) aquí al caso
    napačno soditi juzgar mal
  • soffermare

    A) v. tr. (pres. soffermo) zaustaviti, ustavljati

    B) ➞ soffermarsi v. rifl. (pres. mi soffermo) malo postati; ustaviti, zaustavljati se; zadržati se:
    soffermarsi sui particolari zadržati se pri podrobnostih
  • soffocare

    A) v. tr. (pres. sōffoco)

    1. dušiti, zadušiti:
    un caldo che soffoca zadušljiva vročina
    soffocare il fuoco pogasiti ogenj

    2. pren. zadušiti:
    soffocare la rivolta nel sangue zadušiti upor v krvi
    soffocare uno scandalo potlačiti škandal

    B) ➞ soffocare, soffocarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ sōffoco) dušiti se
  • soffondere*

    A) v. tr. (pres. soffondo) knjižno nežno barvati

    B) ➞ soffondersi v. rifl. (pres. mi soffondo) knjižno nežno se obarvati
  • sognare

    A) v. tr. (pres. sogno)

    1. sanjati o (tudi pren.):
    sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti

    2. pren. zaman se nadejati česa

    3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
    chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?

    B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
    sognare a occhi aperti delati si utvare

    C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
    sognarsi di videti v sanjah
  • sòimenják, sòimenjákinja tocayo m , -ya f

    sva soimenjaka (él) es mi tocayo; somos tocayos
  • sojenica samostalnik
    1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
    V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
    Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
    Sopomenke: rojenica

    2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
    Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
    Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
    Sopomenke: rojenica