Franja

immunisant, e [imünizɑ̃, t] adjectif, médecine ki imunizira, zavaruje zoper nalezljivo bolezen

immunisé, e [-ze] adjectif imun (contre zoper), varen (pred); figuré neobčutljiv, nesprejemljiv za

impadronirsi v. rifl. (pres. mi impadronisco)

1. polastiti se, prisvojiti si, osvojiti:
impadronirssi di qcs. polastiti se (česa)
il nemico si è impadronito della città sovražnik je osvojil mesto

2. obvladati, obvladovati:
in pochissimo tempo si è impadronito dell'inglese hitro je obvladal angleščino

impair, e [ɛ̃pɛr] adjectif neparen; lih; masculin, familier nerodnost, neumnost

commettre un impair napraviti nerodnost

imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
imparare a conoscere spoznati
imparare a memoria naučiti se na pamet
imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna

imparfait, e [ɛ̃parfɛ, t] adjectif nedokončan, nedovršen, nepopoln; masculin, grammaire imperfekt, nedovršni pretekli čas

impartial, e, aux [-sjal, sjo] adjectif nepristranski, objektiven

historien masculin impartial objektiven zgodovinar
juge masculin impartial nepristranski sodnik
critique féminin impartiale objektivna kritika

impasto m

1. mešanje, gnetenje

2. mešanica, zmes:
impasto di calce e di sabbia mešanica apna in peska

3. pren. zmes, mešanica, združba:
l'opera è un impasto di stili diversi delo je mešanica različnih slogov

4. umet. mešanica barv, impasto

impatient, e [-pasjɑ̃, t] adjectif nepotrpežljiv, nestrpen, neučakan; koprneč (de po), težko čakajoč (de na)

im-pavidus (in-pavidus) 3, adv. -ē (in [priv.], pavēre) neustrašen, srčen, neplašljiv: Sen. ph., Cael., pueros lambere lupam impavidos V., aper impavidus dentibus infrendens V., pectora impavida … terror invasit L., poculo impavide exhausto L.

impayé, e [ɛ̃peje] adjectif neplačan

impazzimento m skrb, nadloga:
questo lavoro è un vero impazzimento od tega dela se mi bo zmešalo

impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava

impedantire

A) v. intr. (pres. impedantisco) postajati malenkosten, dlakocepski:
con l'età è impedantito z leti je postal dlakocepski

B) v. tr. narediti, delati malenkostnega, dlakocepskega

impénitent, e [-tɑ̃, t] adjectif nespokoren, zakrknjen v grehu, familier nepoboljšljiv

pécheur masculin impénitent zakrknjen grešnik

imperātōrius 3, adv. -ē (imperātor)

1. po poveljniško, poveljnika vredno (dostojno), poveljniški, poveljnikov: virtutes imperatoriae Ci., i. ardor oculorum Ci. ali forma N. ali verba Q. zapovedujoči, zapovedovalen, dignitas i. Ci., ius i. Ci., i. partes C. vloga, mesto … , imperatoriae laudes Ci. vojskovodjeva slava, nomen i. Ci. naslov (naziv) „imperator“, haud imperatorium est T. ne pristoji imperatorju, navis imp. Plin. poveljniška, admiralska.

2. (v cesarski dobi): cesarski, cesarjev: Suet., decus i., i. uxor T.

im-perfectus (in-perfectus) 3, adv. -ē (in [priv.], perficere)

1. nedokončan, nedodelan, nedovršen, (zato) nepopoln: Plin., Plin. iun., Q., Suet. idr., pars imperfecta manebat V., novissimus (liber Caesaris) imperfectus Hirt., aut imperfecta res est aut perfecta Icti., i. pons C., reliquum corpus inperfectum et rude relinquere Ci.; podobno: infans adhuc imp. O., cibus imp. Iuv. neprebavljena; neutr. subst.: imperfecto nec absoluto simile pulchrum esse nihil potest Ci.; pl.: imperfecta loqui Plin. pojemaje govoriti; komp.: insuavius hoc imperfectiusque est Gell. Kot gram. t. t. za označitev še nedovršenega (trajajočega) dejanja ali stanja v preteklosti: imperfectum (sc. tempus): pretekli nedovršnik: Prisc. idr.

2. (v duševnem oziru) nepopoln: ad imperfectos et mediocres et male sanos hic meus sermo pertinet, non ad sapientem Sen. ph.

imperforé, e [-re] adjectif, médecine nepredrt, neodprt, zraščen

impérial, e, aux [ɛ̃perjal, rjo] adjectif cesarski

pouvoir masculin impérial cesarska oblast
couronne féminin impériale cesarska krona

imperiōsus 3, adv. -ē (imperium)

1. zapovedujoč, gospodujoč, vladajoč, mogočen: urbes magnae et imperiosae Enn. ap. Ci., quis nam igitur liber? sapiens, sibi qui imperiosus! H., sui imperiosus Plin., virga i. O. = fasces.

2. ukazovalen, zapovedljiv, gospodovalen, oblasten, trd, trinoški, nasilen, despotski: L. Lamiam consul imperiosus ex urbe exire iussit Ci., haec imperiosa dictatura L., familiā imperiosissimā et superbissimā L., nimis imp. philosophus Ci., non severe neque imperiose praecipere Gell., carmina imp. Lucan. čarodejne besede, zagovor; pesn.: imp. aequor H. divje. Kot priimek: T. Manlius Imperiosus (in Imperiossus) Tit Manlij Oblastni: Ci., L.; prim. preg.: Manliana imperia.