Franja

Zadetki iskanja

  • samozavest samostalnik
    (prepričanost vase) ▸ önbizalom, öntudat
    načeta samozavest ▸ megrendült önbizalom
    pretirana samozavest ▸ túlzott önbizalom
    omajana samozavest ▸ megingott önbizalom
    nizka samozavest ▸ kevés önbizalom
    otrokova samozavest ▸ gyermek önbizalma
    nacionalna samozavest ▸ nemzeti öntudat
    narodna samozavest ▸ nemzeti öntudat
    okrepiti samozavest ▸ önbizalmat erősít
    Delovni uspeh vam bo okrepil samozavest in povečal občutek vrednosti. ▸ A munkában elért sikerek növelik az önbizalmát és a saját értékességébe vetett hitét.
    povrniti samozavest ▸ önbizalmat visszanyer
    dvigniti samozavest ▸ önbizalmat növel
    načeti samozavest ▸ önbizalmat megtépáz
    utrditi samozavest ▸ önbizalmat megszilárdít
    pridobiti samozavest ▸ önbizalmat kap
    vliti samozavest ▸ önbizalmat ad
    Dober trener nam bo vlil samozavest ter prepričanje, da lahko pozneje tudi sami dosežemo zastavljene cilje. ▸ Egy jó edző önbizalmat és hitet ad nekünk, hogy a későbbiekben elérhessük a céljainkat.
    pomanjkanje samozavesti ▸ önbizalomhiány
    dvig samozavesti ▸ önbizalom-növelés
    krepitev samozavesti ▸ önbizalom-erősítés
    samozavest posameznika ▸ egyén önbizalma
    samozavest ekipe ▸ csapat önbizalma
    samozavest žensk ▸ nők önbizalma
    samozavest učencev ▸ tanulók önbizalma
    samozavest prebivalcev ▸ polgárok önbizalma
    prekipevati od samozavesti ▸ önbizalomtól kicsattan
    pridobiti na samozavesti ▸ önbizalmat növel
    Ne znam navezati stikov in sem brez samozavesti. ▸ Nem tudok kapcsolatot teremteni és nincs önbizalmam.
  • samsk|i (-a, -o) ledig (kratica : led.), einzelstehend, der Junggeselle, der Ledige (ein -r), der Einzelstehende, die Junggesellin, die Ledige, die Einzelstehende, der/die Single
    pogoj, da človek ostane samski die Bedingung der Nichtverehelichung
    samsko življenje das Junggesellenleben
  • sánja (-e) f

    1. pl. sanje sogni, sogno:
    verjeti v sanje credere nei sogni
    sanjati sanje sognare, aver sogni
    govoriti v sanjah parlare in sogno
    hoditi kakor v sanjah camminare come in sogno

    2. pren. sogno:
    sanje se niso uresničile i sogni non si sono avverati
    prazne, varljive, visokoleteče sanje sogni vani, fallaci, sublimi
    mladostne sanje sogni giovanili, di gioventù
    romantične sanje sogni romantici
    pren. še v sanjah mi ne pride na misel nemmeno per sogno
    to stanovanje so prave sanje un alloggio che è un sogno, da sogno
    srečati princa svojih sanj incontrare il principe azzurro
    tovarna sanj la fabbrica dei sogni (Hollywood)
    miniti kakor v sanjah passare come in sogno
    lepa kot sanje bella come un (in) sogno, una bellezza da sogno
  • sanjanje samostalnik
    1. (o aktivnosti med spanjem) ▸ álmodás
    budno sanjanje ▸ éber álmodás
    tehnika sanjanja ▸ álmodás technikája
    faza sanjanja ▸ álmodás fázisa
    umetnost sanjanja ▸ álmodás művészete
    Rahel spanec in sanjanje sta pomembna predvsem za duševni počitek. ▸ A könnyű alvás és az álmodás különösen a lelki pihenés miatt fontos.

    2. (o domišljiji, velikih načrtih) ▸ álmodás, álmodozás, ábrándozás
    sanjanje z odprtimi očmikontrastivno zanimivo nyitott szemmel álmodik
    Vem, da naši navijači sanjajo o uvrstitvi v polfinale, toda sanjanje mora ostati v njihovi domeni. ▸ Tudom, hogy a szurkolóink az elődöntőbe jutásról álmodoznak, de az álmodozást rájuk kell hagyni.
    Še niste izbrali poletne destinacije oziroma potrebujete le nekaj sanjanja s prstom po zemljevidu? ▸ Még mindig nem választotta ki a nyári úti célját, vagy csak egy kis álmodozásra van még szüksége az ujjával a térképen?
  • sánjati to dream; to see in a dream

    sanjalo se mi je I dreamt
    sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
    niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
    še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
    to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
    to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it
  • sánjati (-am)

    A) imperf. sognare, vagheggiare; inseguire sogni:
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto?
    sanjati o bogastvu in slavi sognare ricchezza e gloria
    vse življenje sem sanjal, da bi postal pilot ho sognato tutta la vita di diventare pilota

    B) sánjati se (-a se) impers.
    sanjalo se mi, se ti, se mu je ho, hai, ha sognato
    sanjalo se mi je, da smo šli na počitnice ho sognato che siamo andati in vacanza
    se mi, se ti, se nam sanja, kdo bi bil krivec mi pare, gli pare, ci pare di indovinare chi potrebbe essere il colpevole
    o tem se mi nič ne sanja non ne ho la più pallida idea
  • sánjati (se) soñar (o con)

    bedé sanjati soñar despierto
    sanjati, da ... soñar (con) que...
    sanjalo se mi je, da ... soñé que...
    nikoli sanjan jamás soñado
    še sanja se mi ne o tem no tengo ni la más remota idea de ello
  • sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

    brez sápe breathless
    iz sápe out of breath
    sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
    v isti sápi (hkrati) in the same breath
    izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
    priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
    vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
    sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
    sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
    pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
    ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
    zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
    ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
    zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone
  • sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

    brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
    v eni sapi d'une haleine, d'un trait
    neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
    težka sapa difficulté(s)
    f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
    priti ob sapo perdre haleine
    priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
    pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
    vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
    zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
    ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
    sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
    to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé
  • sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

    brez sape jadeante, sofocado
    v eni sapi de un aliento
    neprijetna sapa iz ust aliento fétido
    priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
    priti zopet k sapi recobrar el aliento
    sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
    zadrževati sapo contener la respiración
    vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
    ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
    sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
    v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto
  • sarin samostalnik
    (živčni bojni strup) ▸ szarin
    vdihavanje sarina ▸ szarin belélegzése
    plin sarin ▸ szaringáz
    strup sarin ▸ szarinméreg
    napad s sarinom ▸ szarintámadás
    V poročilu o napadu so zapisali, da je bil v tem primeru uporabljen plin sarin. ▸ A támadásról szóló jelentés szerint ebben az esetben szaringázt használtak.
  • sátan (-a) m

    1. rel. demonio, diavolo; Satana; pog. satanasso:
    pren. biti zvit kot satan saperne una più del diavolo

    2. malvagio

    3. zool. satanasso (Chiroptes satanas)

    4. pog. (v medmetni rabi) diavolo:
    da bi te satan! che il diavolo ti porti!
  • Sáva (reka) the (river) Sava

    vodo v Sávo nositi (figurativno) to carry coals to Newcastle
    misliš, da sem danes po Sávi priplaval (figurativno) do you see any green in my eye?, do you think I'm still wet behind the ears?
    nisem včeraj po Sávi priplaval (figurativno) I was not born yesterday
  • scáti (ščíjem) imperf. vulg. orinare; vulg. pisciare:
    scati v posteljo orinare, pisciare nel letto
    pren. gara, da kri ščije si sfianca dalla fatica
    PREGOVORI:
    šalj. ni mogoče scati proti vetru contra boram non est pisciandum; non pisciare contro vento
  • sčrvíčiti (-im) perf. impers. pog.
    tako ga je sčrvičilo, da je omedlel i crampi erano così forti da farlo svenire
  • se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

    I.

    1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
    (za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
    vzemite me s seboj prendetemi con voi
    po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
    poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
    na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
    naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

    2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
    bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
    verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

    3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
    vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
    to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

    4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
    kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
    pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samega sebe poln človek individuo pieno di sé
    vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
    sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
    biti sam sebi v nadlego essere di malumore
    pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
    prekositi samega sebe superare sé stesso
    ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
    biti ves iz sebe essere fuori di sé
    ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
    imeti koga okoli sebe avere compagnia
    priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
    dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
    ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
    pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
    spraviti vase mangiare
    klicati vsakega zase chiamare uno per uno
    obdržati zase tenere per sé, non confidare
    šport. biti razred zase essere nettamente superiore
    druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
    misliti pri sebi pensare dentro di sé
    imeti kaj v sebi avere qcs. innato
    imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
    podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
    imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
    izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
    imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
    ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
    obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
    odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
    pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
    PREGOVORI:
    vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

    II. se (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    bahati se vantarsi
    bati se temere
    kujati se fare il broncio
    lotiti se česa accingersi a
    ozirati se voltarsi
    smejati se ridere
    usesti se sedersi, sedere
    zavedati se essere conscio
    bleščati se scintillare, brillare
    oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

    2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
    govori se si dice
    piše se si scrive

    3. (za izražanje trpnega načina) si:
    trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
    blago se dobro prodaja la merce si vende bene

    4. (za izražanje brezosebnosti) si:
    dani se si fa giorno

    5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
    kolca se mi mi vengono i rutti
    želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

    III. si (kot morfem)

    1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
    drzniti si osare
    opomoči si riprendersi
    prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
    oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

    2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
    peti si cantare
    žvižgati si fischiare, fischiettare
    misliti si pensare (dentro di sé)
    ne moči si kaj non poter non
    dajati si opravka darsi da fare
  • sedàj adv.

    1. (zdaj) ora, adesso:
    sedaj ne utegnem ora non posso, non ho tempo
    prav sedaj so prišli sono arrivati or ora, in questo momento

    2. oggi:
    sedaj pozabljeni običaji usanze oggi dimenticate

    3. (izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti) ora, adesso:
    sedaj se bo pokazalo, kaj velja ora vedremo cosa vale

    4. (izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti) adesso:
    sedaj je že vedel, kaj ga čaka adesso sapeva già cosa lo attendeva

    5. (izraža istočasnot dejanja) adesso, ora:
    spoznal je, da sedaj mora oditi capì che adesso doveva andarsene

    6. (izraža nasprotje s prej povedanim) ora, adesso:
    hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje! grazie di tutto. E adesso arrivederci!

    7. sedaj ... sedaj (izraža zapovrstnost pri izmenjavanju) ora... poi, ora... ora:
    obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran voltarsi ora da una parte, ora (poi) dall'altra

    8. sedaj ko (v časovnih odvisnikih) ora che:
    sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili adesso che abbiamo finito il lavoro, possiamo riposare
  • sédem (sêdmih) numer.

    1. (v sam. in prid. rabi) sette:
    sedem otrok sette figli
    deček sedmih let un bambino di sette anni
    Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta le cascate del Niagara sono una delle sette meraviglie del mondo
    ura je sedem sono le sette
    koncert se začne ob sedmih il concerto inizia alle sette
    bolni leži na oddelku sedem il malato è ricoverato al reparto numero sette
    zapreti s sedmimi pečati chiudere con sette chiavi, con sette sigilli

    2. (izraža nedoločeno večjo količino) eternità; secolo:
    sedem dolgih let jo je čakal la aspettò un'eternità
    že sedem laških let se nisva videla sono secoli che non ci vediamo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    hist. sedem modrih i sette savi
    muz. sedem ključev setticlavio
    bibl., pren. sedem suhih let i sette anni magri
    šol. sedem svobodnih umetnosti le sette arti liberali
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
    proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
    po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese
  • sedéti (-ím) imperf.

    1. sedere, stare seduti:
    sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču, na tleh sedere sulla panca, sulla sedia, sulla poltrona, per terra
    mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti sedere tranquilli, immobili, comodi, ritti
    sedeti molče, zamišljeno sedere in silenzio, assorti in pensieri
    sedeti s prekrižanimi nogami, okobal sedere con le gambe incrociate, a cavalcioni
    sedeti kot kup nesreče sedere, essere mogi mogi
    ptič sedi na veji l'uccello si è posato su un ramo
    koklja sedi na jajcih la gallina cova

    2. essere, sedere, stare; fare; lavorare:
    sedeti pri zajtrku fare colazione
    sedeti pri frizerju essere dal parrucchiere
    sedeti v odboru fare parte di un comitato
    rel. sedeti v spovednici confessare

    3. pren. stare, essere in prigione, in gattabuia

    4. žarg. posare:
    sedeti za portret posare per un ritratto

    5. (trdno se prilegati) stare bene:
    klobuk je prevelik in mu ne sedi il cappello è troppo grande e gli balla in testa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sedeti na zatožni klopi sedere sul banco degli imputati
    pren. sedeti na lovorikah riposare sugli allori
    pren. ne sedeti na milijonih non aver soldi da buttar via
    pren. sedeti na prestolu regnare, sedere in trono
    pren. sedeti na sodu smodnika sedere su una polveriera
    pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe
    pren. sedeti komu na vratu, za vratom avere il dominio su qcn.
    pren. sedeti na ušesih non ascoltare
    pren. sedeti trdno v sedlu stare bene in sella
    pren. sedeti križemrok starsene con le mani in panciolle
    sedeti po turško sedere alla turca
    sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici stare sulle spine
    pren. žagati si vejo, na kateri sediš scavarsi la fossa con le proprie mani