Aphrodīsias -adis, f (Ἀφροδισιάς) Afroditino mesto, Afrodiziada, ime več po Afroditi poimenovanih krajev. Poseb.:
1. mesto ob karijsko-frigijski meji; njegovi preb. Aphrodīsiēnsēs -ium, m Afrodiziadci: Plin., T., Cod. Th.
2. predgorje in mesto s pristaniščem v Kilikiji: L.
3. mesto in pokrajina v Miziji (pozneje imenovana Aeolis): L., Plin.
4. mesto v Skitiji: Plin.
5. karijsko predgorje: Plin.
6. otok ob karmanijski obali, prej imenovan Cataea: Plin., M.
7. otok pri Gadah: Plin.
Zadetki iskanja
- Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.
1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.
2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert. - Āpis -is, acc. -im in -in, abl. Āpi (Āpide le: Paul. Nol.), m (Ἆπις) Apis, sveti črni bik z belo štirioglato liso na čelu, ki so ga Egipčani v Memfidi po božje častili: Ci., T. idr.
- apīscor -scī, aptus sum (incoh. glag. *apiō -ere = alligare, comprehendere vinculo) „nase privezati“, od tod
1. (krajevno) doseči, dohiteti, doiti: hominem Pl., ait eum nescio quo penetrasse maris apiscendi causā Ci. ep., apisci legatos Sis. ap. Non.
2. (fizično) doje(ma)ti, popasti (popadati) (o kužnih boleznih): ex aliis alios Lucr.
3. pren.
a) kaj kot smoter svojega prizadevanja doseči (dosegati), s trudom priti do česa: vitam deorum Ter., hereditatem sum aptus Pl., cuius (finis bonorum) apiscendi causā Ci., spes apiscendi summi honoris L., qui id flamonium apisceretur T.; redko z gen.: dum dominationis apisceretur T.
b) z umom doseči (dosegati), doumeti, naučiti se česa, priučiti se čemu: ratione animi rem Lucr., cuius (Chaldaeorum artis) apiscendae otium apud Rhodum... habuit T.; s pass. pomenom: Fabius Max. ap. Prisc., ingenio apiscitur (po drugih adipiscitur) scientia Pl. - aplanir [aplanir] verbe transitif (z)ravnati, (s)planirati; figuré odstraniti (težave), premostiti (nasprotja); utreti, ugladiti (pot)
aplanir les difficultés, les obstacles odstraniti težave, zapreke
aplanir un terrain splanirati zemljišče
s'aplanir postati netežaven, lahek, gladek
tout s'est aplani après cette franche discussion vse je šlo lahko po tej odkr: iti diskusiji - aplávz applaudissement(s) moški spol, (množina)
(po)žeti aplavz être très applaudi, soulever des applaudissements - aplávz aplauso m
izzvati viharen aplavz provocar salvas (ali una tempestad) de aplausos
(po)žeti aplavz cosechar grandes aplausos; ser muy aplaudido - apoculō -āre (najbrž iz gr. ἀποκαλεῖν odpoklicati, od tod v suženjskem jeziku = z mesta ganiti, z mesta spraviti; po drugih iz ap = ab in oculus, torej = izpred oči spraviti): se ap. Petr. spraviti (pobrati) se.
- apoen [é] moški spol (-a …)
v apoenih po … gestückelt in …
delitev na apoene die Stückelung - apokalipsa samostalnik
1. v svetopisemskem kontekstu (konec sveta) ▸ apokalipszisvizija apokalipse ▸ apokalipszis víziójanapoved apokalipse ▸ apokalipszis megjövendöléseznamenje apokalipse ▸ apokalipszis előjeleTako imenovano apokalipso nekateri verniki razumejo kot vesel trenutek, ko se bodo izpolnile prerokbe in bo na zemljo prišel Bog. ▸ Az úgynevezett apokalipszist egyes hívők boldog pillanatként értelmezik, amikor majd beteljesedik a jóslat és az Isten leszáll a földre.
2. (katastrofa) ▸ apokalipszisjedrska apokalipsa ▸ atomkatasztrófaatomska apokalipsa ▸ atomkatasztrófaprerok apokalipse ▸ apokalipszis hírnökeSvobodna glasbena forma napoveduje apokalipso in propad določene družbe. ▸ A szabad zenei forma az apokalipszist és egy adott társadalom bukását jelzi előre.
Černobilska apokalipsa je v dneh po nesreči v hipu zdramila vso Evropo. ▸ A csernobili apokalipszis a baleset utáni napokban rövid idő alatt magához térítette egész Európát. - Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,
1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.
2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu. - Apollopolītēs ali (po drugih) Apollōnopolītēs nomos apolo(no)polski okraj v egiptovski Tebaidi: Plin.
- apologātiō -ōnis, f (hibrid iz ἀπόλογος z lat. končnico -atio) basenska pripovedka (pisana po Ezopovo): Q.
- apophorēta -ōrum, n (gr. ἀποφόρητα) darovi, ki so jih ob saturnalijah, pa tudi pri drugih priložnostih, dajali gostom po pojedini za domov, pojédinska darila: Petr., Mart., Suet. idr.; sg. apophorētum: Aug.
- apoplēctus 3 (gr. ἀπόπληκτος) po celem telesu od kapi prizadet: feminae Cael.; subst. masc.pl. apoplēctī: Cael. ohromeli (hromi) ljudje.
- apoplēxia -ae, f: Cael., in apoplēxis -is, acc. -in, f: Tert. (gr. ἀποπληξία, ἀπόπληξις) kap, poseb. po vsem telesu.
- apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)
1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.
2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.
3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti. - apparence [-rɑ̃s] féminin videz, zunanjost (izgled); dozdevnost, verjetnost; figuré sled, znak, sum
en apparence navidezno, na videz
malgré les apparences kljub videzu
selon toute apparence po vsej verjetnosti
il y a apparence zdi se, kaže na
sous une apparence de douceur il cache ... pod videzom miline skriva ...
se donner des apparences delati se (kot da)
garder, ménager, sauver les apparences varovati svoj ugled
on ne doit pas juger sur les apparences videz vara - appāreō (adpāreō) -ēre -uī -itūrus
1. na dan, na svetlo, na plano priti (prihajati), pokazati se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, viden (opazen) biti, videti se (naspr. latēre, latitare, occultum esse): ille bonus vir nusquam apparet Ter., apparebo domi Pl., apparent armati N., apparent rari nantes in gurgite vasto V., apparet lux C., si qua uspiam navicula praedonum apparuisset Ci., apparetque beata pleno copia cornu H., quod nec hostis usquam apparebat L.; z dat. personae: anguis ille, qui Sullae apparuit immolanti Ci., queis numquam dies apparuit Tib., apparere alicui in somnis Vulg.; appārēns -entis viden: O., Q.; adv. appārenter vidno, očitno: Boet.; pren.: facitote sonitus ungularum apparent Pl., apparet sensus, perversitas, proclivitas Ci., ne quod in vita vestigium libidinis appareat Ci.
2. (na klic prikaz[ov]ati se), na razpolago (uslugo) biti, služiti, streči; o uradnih slugah rim. oblastnikov: lictor, qui apparebat Quadr. ap. Gell.; z dat. personae: aedilibus L., XXIV lictores apparere consulibus L., novem (decemviris) singuli accensi apparebant L.; z dat. rei (pri čem): scribae,... lictores,... quos apparere huic quaestioni video Ci.; o izvenrimskih razmerah: Eumenes..., cum... VII annos Philippo apparuisset N. ko je 7 let služil Filipu za tajnika; pren.: divorumquae iras (sacerdotes) providento iisque apparento Ci. in naj se po njej (jezi) ravnajo, hae (Dirae) Iovis ad solium... apparent V.
3. pren. očiten biti, jasen biti, (po)kazati se, izkazovati se: L., O. idr., si ei opus non apparet Ca., ratio apparet Pl. se kaže (spoznava), da je prav (da je v redu), fac sis nunc promissa adpareant Ter., id quo magis absconditur, eo magis apparet Ci., ut videam, ubi rhetoris tanta merces... appareat Ci. kje se izkaže retorju (za njegov pouk) plačana tolikšna nagrada (= od retorja za tolikšno nagrado naučeno govorništvo), res ipsae apparere non poterunt N. razbistriti se, lamentamur non apparere labores nostros H. da se ne priznavajo, in angustiis amici apparent Petr. se izkažejo; s predikatnim adj.: rebus angustis animosus atque fortis appare H. izkaži se pogumnega...; z dat.: apparet id quidem... etiam caeco L.; z ex: ex quo apparet antiquior materiae origo Plin.; z NCI: Varr., Suet., membra nobis ita data sunt, ut ad quandam retionem vivendi data esse appareant Ci., apparebant autem bona esse Sen. ph. Pogosto brezos. appāret očitno (jasno, razvidno) je, jasno se (po)kaže, vidi se; abs. (kot vrinek): sive hoc confictum est, ut apparet, sive missum domo est, ut dicitur Ci.; z odvisnim vprašanjem: tamen appareret, uter esset insidiator Ci., appariturum (esse), quibus populis proprie societatem cum rege iungi displicuisset L.; z ACI: adparet (eum) esse commotum Ci., hoc cum appareret non sine magna multorum consensione esse factum N., apparebat aut hostibus aut civibus de victoria concedendum esse L.; z dat.: in iis rebus, quas impendere iam apparebat omnibus N.; z abl. (iz česa): in causa non fuisse feritatem eo apparet, quod... Sen. ph., ut ipso nomine apparet Plin.; z ex: ut ex orationibus apparet Ci., ex nuptialibus sacris apparet Q.; z in in abl.: de qua (re) Socrates quidem quid senserit, apparet in eo libro, in quo moritur Ci.; redkeje s per: per quae appareat Q.; z inde: Plin., Q.; z raznimi adv., npr.: lucide N., aperte Lucr., manifesto, plane Q. - appearance [əpíərəns] samostalnik
videz, zunanjost; pojava; prikazen; izdaja (knjige); (javen) nastop
as far as appearances go, to all appearance po vsem videzu
at first appearance na prvi pogled
to make one's appearance pojaviti se (pred sodiščem)
there's every appearance of vse kaže, da
to put in the appearance of courage delati se pogumnega
the actor made his first appearance igralec je prvič nastopil
appearances are deceptive videz vara, ni vse zlato, kar se sveti
to save (ali keep up) appearances ohraniti videz (npr. blagostanja)
to make a fine appearance biti lepega videza
for appearance's sake, for the sake of appearances (le) na videz