Franja

capire

A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
capire a volo takoj razumeti
non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
capirai! inter. (tudi iron.):
bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
si capisce seveda, kajpada:
Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!

B) v. intr. knjižno biti (v):
non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli?

capital¹ [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

capital city glavno mesto
capital fellow fant od fare
capital goods proizvodna sredstva
capital offence (ali crime) hudodelstvo
capital letter velika črka, velika začetnica
capital punishment smrtna kazen
capital ship bojna ladja, križarka
capital levy davek iz imovine
capital and labour delodajalci in delojemalci

capitālis -e (caput)

1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).

2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.

3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter

1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.

2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.

Capitium -iī, n Kapicij, gorsko mesto na južni Siciliji. Od tod adj. Capitīnus 3 kapicijski: civitas Ci.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

capitulārius 3 (capitulum) ki se tiče pobiranja davkov (davkarstva), po nekaterih = ki se tiče vojaškega nabora (regrutacije): functio Cod. Th. Od tod subst. capitulāriī -ōrum, m

1. pomočniki davkarjev in denarničarjev: Cod. Th., Cass.

2. pomočniki pri vojaškem naboru (regrutaciji): Cod. Th., Cod. I.

Capitulum -ī, n Kapitul, herniško mesto v Laciju: Plin. Od tod preb. Capitulēnsēs -ium, m Kapitulci: Ulp. (Dig.).

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

Caprāria -ae, f (sc. insula) (capra)

1. Kaprarija = Kozji otok (zdaj Cabrera), otok ob južnem rtu Večjega Balearskega otoka (zdaj Mallorca), nevaren za ladje: Plin., M.

2. eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae): M.

3. otoček v Tirenskem morju severno od Korzike (zdaj Capraia): Mel., Plin., M. Soobl. Caprāsia -ae, f Kaprazija: Varr. — Od tod adj. Caprāriēnsis -e kaprarijski: plumbum Plin.

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).

caprīlis -e (caper) kozji: semen Varr.; od tod subst. caprīle -is, n kozji hlev, kozjak: Varr., Vitr., Col., Plin.

caprīnus 3 (caper) kozji: caseus, grex Varr., pellis Ci., pecus Col., lac Plin., sanguis Plin., Aur.; preg.: de lanā caprinā rixari H. prepirati se za kozjo dlako = prepirati se za prazen nič. Od tod subst. caprīna -ae, f (sc. caro) kozletina: Valerian. imper. ap. Vop.

Capsa -ae, f (Κάψα) Kapsa, oaza z mestom južno od Tunisa: S., Fl. Od tod preb. Capsēnsēs -ium, m: S. ali Capsitānī -ōrum, m: Plin. Kapšani.

captive¹ [kǽptiv] pridevnik
ujet; prevzet, očaran

captive audience ljudje, ki so prisiljem poslušati npr. radio
captive balloon privezani balon
to lead captive (od)peljati v ujetništvo
to take captive ujeti

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.

Capua -ae, f (Καπύη) Kapua, glav. mesto Kampanije (zdaj Sta. Maria Capua Vetere) severno od Neaplja. Kapuanci so bili na slabem glasu zaradi razkošnega in mehkužnega življenja: Ci., C., N., L., V. idr. Od tod adj. Capuānus 3 kapuanski, vulg. = Campānus 3: Varr., Serv.

caput, capitis, n (capere)

1. glava,
a) človeška: Ca., Enn., N. idr., capite aperto Pl., Ci. gologlav, capite operto, obvoluto Ci., capite demisso Ci., C. s povešeno glavo, cervicibus fractis caput abscidit Ci., conferrent viri boni capita Ci., consules... capita conferunt, diu conlocuntur L. stikata glave, caput attollere O.; glava kot sedež razuma in pameti: incolumi capite es? H. ali si pri zdravi pameti? negotia centum per caput saliunt H. Posebne zveze: capita aut navia ali caput aut navim (-em) Macr., Aur., Paul. Nol. igra, pri kateri se ugiba, ali bo kvišku vrženi kovanec pokazal glavo (Janovo) ali grb (ladjo); prim. našo igro cifra-mož; preg.: nec caput nec pedes Ci., L. nima ne glave ne repa, ut nec pes nec caput uni reddatur formae H.; caput extollere Ci. glavo dvigniti kot znamenje upanja na boljše, tako tudi caput erigere in libertatem Aug. kot znamenje upanja na svobodo; caput movere Vulg. z glavo majati (v porogu ali škodoželjnosti); in caput alicuius recĭdere L.; supra caput esse Ci., S., L. sedeti na vratu, biti za petami (o nevarnosti, sovražniku idr.), iamque super caput legiones T.; per caput pedesque Cat. na vrat na nos.
b) živalska: Val. Max., Sen. ph., c. iumenti N., belua multorum capitum H. mnogoglava, ad capita bubula Suet. „pri volovskih glavah“, predel v Rimu, kjer so bile v skalo vsekane volovske glave.

2. o rečeh glava = glavica, vrh, konec, rt, kraj: capita vitis Ci., Col. loza, vitice, papaverum L., V. makove glavice, tignorum C., ex capite molis Cu. iz prednjega konca ali rta nasipa, c. columnae Plin. oglavje, fistulae L. ustnik, curvata capita (arcūs) V. oba konca loka, c. iecinoris C. vrhnji del jeter (v jeziku avgurov), si nusquam caput se ostendit Cels. oteklina, tvor, caput facere Pl. oteči, zabuhniti, capita aspera montis V. skrajni vrh, Atlantis pinigerum caput V.; o vodah (redko) = ustje, izliv: Rheni luteum c. H., Rhenus multis capitibus in Oceanum influit C.; pogosteje = izvir, vrelec: stratus ad aquae tene caput sacrae H., sacrum c. amnis V., ad caput fontis cuniculos agunt Hirt.; od tod pren. izvor, početek, počelo: ille fons et caput miseriarum Ci., c. criminum Ci., his vestigiis ad caput maleficii perveniri Ci., si quid sine capite manabit Ci. iz negotovega vira.

3. sinekdoha
a) glava = človek, oseba, mož, duša, posameznik: Iust., hoc caput Pl. jaz, c. ridiculum, festivum Ter. šaljivec, pavliha, haec duo capita nata sunt spurcissima Dolabella et Antonius Ci., carum caput V., H. „duša moja“ (v nagovoru), c. infandum V.; jur.: liberum c. Ci., libera servaque capita L., ignota capita L., c. noxium, innoxium L. krivec, nedolžni; pri šte-tju in oddelkih: hostium numerus capitum CCCCXXX militum fuit C. 430000 mož, quot capitum vivunt H., capita singula ex captivis distribuit C. po enega ujetnika, sesquimodios in capita describere Ci. za vsakega posebej, exactio capitum Ci. osebni davek, capite censi S., L. najnižji razred rim. državljanov, katerih premoženja niso cenili, ampak so jih le preštevali.
b) occ. (o živalih) glava, rep: Col., bina boum capita V., triginta capitum fetus V.

4. met.
a) življenje: capitis dimicatio Ci., salvo capite Ci. brez nevarnosti, capitis poena C. smrtna kazen, capitis periculum N. smrtna nevarnost, caput obiectare periclis V., coniuratio in tyranni caput L., hominis caput sacrare L., per suum caput iurare O.; poseb. jur.: iudicium capitis N. na življenje in smrt, capitis accusare Ci. na smrt, capitis damnare Ci. na smrt, capitis absolvere N. smrtne kazni oprostiti.
b) osebna pravica, državljanstvo, državljanska čast (pravice in položaj svobodnega moža v javnem življenju; vsaka omejitev teh pravic je: capitis deminutio Ci. izguba pravic, ki se deli na α) capitis deminutio maxima, kadar je državljan izgubil pravico do svobode, državljanstva in družine, β) capitis deminutio media ali minor, kadar je izgubil le državljanstvo, γ) capitis deminutio minima, kadar je izgubil le pravico do družine; capitis minor H. (kot ujetnik) ponižan v svojem državljanstvu, državljansko mrtev, capitis causa Ci. pravda o državljanski časti, mei capitis conservandi causa Italia tota Romam convenit Ci.

5. pren. kar je najvažnejše, najpomembnejše, najboljše,
a) glava, glavna oseba, prvak, glavar, početnik, osnovatelj: Ter., Vell., c. scelerum Pl., periurii c. Pl. slepar, c. coniurationis Ci., L., Cu., Graecorum concitandorum Ci. kolovodja, c. rei Romanae Camillus, c. rerum Masinissa, capita Latini nominis L., qui capita rerum erant L. glave v državi, caput rei publicae T.
b) glavna stvar, prva stvar, glavna točka, glavni del: c. defensionis Ci., videamus nunc id, quod caput est Ci., c. cenae Ci., Mart. glavna jed, c. litterarum Ci. jedro, glavna vsebina, Epicuri Ci. glavno načelo, c. vestrae pecuniae Ci. glavni vir dohodkov, patrimonii Ci., L.
c) poglavje, odstavek, oddelek, paragraf: Cels., Q., Gell., ex duabus orationibus capita alterna recitare Ci., caput est legis quadrugesimum Ci., praeclarum caput „ne quis...“ Ci.
č) o denarju glavna vsota, glavnica: demit de capite medimna DC Ci. od zakupnine, de capite quantum commodum fuit frumenti detraxit Ci.; poseb. o izposojenem denarju: deducere de capite, quod usuris pernumeratum est L., quinas hic capiti mercedes (= usuras) exsecat H. 5% na mesec, torej 60% na leto, capitis amissi iactura Col.
d) glavno mesto: Mediae Cu., c. gentis Artaxata T.; toda: Thebae caput totius Graeciae N. najimenitnejše mesto, Praeneste c. belli L. glavni kraj, netišče vojne.

Opomba: Abl. sg. capitī: Cat. (LXVIII, 124).

Cār, Cāris, m, nav. pl. Cārēs -um, acc. -ăs, m (Κᾶρες) Karec, Karci, ljudstvo, ki je sprva prebivalo na Sporadih, pozneje pa v jugozahodnem delu Male Azije in je bilo na slabem glasu zaradi nezanesljivosti in nizkotnega mišljenja; v sg.: Ci., N., v pl.: Pl., L., V., O., Sen. ph.; si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci. (naslanja se na gr. pregovor: ἐν Καρὶ κίνδυνον) si quid cum periculo experiri velis, in Care id potissimum esse faciundum Ci.; met.: Caras adiit O. v Karijo. Od tod

1. subst. Cāria -ae, f (Καρία) Karija
a) južna pokrajina v Mali Aziji od Meandra do Likije: Ter., Ci., L., N., Cu. idr.
b) karsko mesto s pridevkom Hydrela: L.
c) pristanišče v Trakiji: Mel.

2. adj. Cāricus 3 (Καρικός) karski: creta Varr., Plin., boves Plin.; večinoma kot subst. Cārica (cārica) -ae, f (sc. ficus) karska smokva, posušena smokva, suha figa: Plin., Stat., Vulg., quidam in portu caricas Cauno advectas vendens Ci., mixta est rugosis carica palmis O. smokve in datlji; pren.: abistis dulces caricae Petr. sladke, vesele šale.

caracalla -ae, f in caracallis -is, f (gal.) do gležnjev segajoč plašč z oglavnico (kapuco): Hier.; pri Rimljanih ga je uvedel ces. Mark Avrelij Antonin (Basijan) (caracalla Antoniana Lamp.); od tod njegov priimek Caracalla Karakala: Aur., Aus.