Franja

sožálje condolence (komu za kaj with someone in ali on something)

izreči, izraziti sožálje to condole, to convey condolences, to present one's condolences, to offer one's sympathy (komu to someone), to express one's condolence (with someone in something)
izraziti iskreno sožálje ob... to express one's sincere sympathy on the occasion of...
moje iskreno sožálje my deepest (ali heartfelt) sympathy

spalla f

1. rama; hrbet; križ:
spalle magre, robuste suha, krepka ramena
alzata di spalle zmig z rameni
articolo di spalla publ. članek desno zgoraj
violino di spalla glasba prva violina
spall'arm! voj. puško na ramo!
a spalla na ramenih
alle spalle di za kom, za čem, komu za hrbtom
accarezzare le spalle a qcn. šalj. koga pobožati, koga prebunkati
avere buone spalle biti krepek
avere le spalle grosse, quadrate pren. biti varen, imeti močne zaščitnike
avere settant'anni sulle spalle imeti jih sedemdeset na grbi
avere la famiglia sulle spalle vzdrževati družino
colpire alle spalle udariti znenada, zahrbtno
gettare la colpa sulle spalle di qcn. komu naprtiti krivdo
gettarsi qcs. dietro le spalle ne se več zmeniti za kaj, na kaj pozabiti
guardarsi le spalle varovati si hrbet
lavorare di spalle utirati si pot z vsemi sredstvi
mettere qcn. con le spalle al muro pritisniti koga ob zid
prendersi qcs. sulle spalle prevzeti odgovornost za kaj
ridere, sparlare alle spalle di qcn. komu se za hrbtom smejati, koga za hrbtom opravljati
stringersi nelle spalle skomigniti z rameni
vivere alle spalle di qcn. živeti na račun koga

2. zool. pleča; pleče

3. obl. rama

4. pobočje, brežina

5. nasip

6. arhit. opornik

7. gled. (komikov) sogovornik, replikator

8.
fare da spalla a qcn. priskočiti komu na pomoč

9. tisk višina knjižnega hrbta

spargō -ere, sparsī, sparsum (prim. 1. gr. σπαργή gon, gonilo, ἀσπάραγος špargelj, beluš, σπαραγέω prasketati, cvrčati, σπαράττω (raz)trgati, (raz)cefrati, σπαραγμός trzaj, krč, trzanje, ang. sprinkle škropiti, lit. sproga iskra, ang. spark iskra, let. spridzinât škropiti, spragstêt prasketati, pokljati; 2. skr. pr̥ṣat, pr̥ṣatam kaplja, gr. πρώξ kaplja, περκνός pisan, barvit, raznobarven, sl. pršeti, pršiti, prah; 3. kor. *sper-, sprē-, *sperōu- brizgati, kropiti, trositi, gr. σπείρω trosim, sipljem, σπέρμα seme, σπέραδος seme, stvnem. spriu pleve, nem. sprühen pršeti, rositi, nem. spritzen)

1. (kaj suhega) suti, sipati, (po)trositi, raztrositi (raztrošati), (iz)vreči, (iz)metati, izmetavati, vreči (metati) kaj ven iz česa, (kaj tekočega) brizgniti (brizgati), izbrizgniti (izbrizgavati), štrkniti (štrkati), (š)kropiti, (p)oškropiti, poli(va)ti, zali(va)ti, (p)obrizgati, (p)omočiti, špricniti (špricati): nummos populo de rostris Ci., molam, nuces V., flores V., H., frondes, rosas H., fulmina in terras O. ali hastas Enn. ali tela O. ali tela ferrumque, glandes V. ali plumbea pondera fundae Pr. ali missilia T. ali caestūs Stat. ali faces Val. Fl. metati, lučati, degati, Geryon sparsus Sen. tr. vržen na tla, corpus undis (dat.) spargere V. vreči v vodo, spargite me in fluctus V. raztrgajte in vrzite me v vodovje, spargere ambrosiae sucos V. poškropiti, cruorem Lucr., sparso late rigat arma cruore V., spargit ungula rores sanguineos V., spargens rore levi V., ater … liquor et sparso aceto concretus T., spargere virus O., venena Ci. brizgati (izbrizgavati) strupe = zastrupiti (zastrupljati) ljudi, ukvarjati se z zastrupljanjem, neque spargi venena in tres poterant T. in ni bilo mogoče zastrupiti treh; abs.: qui spargunt Ci. ki škropijo (da se ne praši); occ. sejati, nasejati, posejati, vsejati: Q. Atilium, quem sua manu spargentem semen … convenerunt Ci., spargere dona Cereris per agros O., spargit iussos, mortalia semina dentes O.; prim.: vipereos sparsi, per humum, nova semina, dentes O., vipereos dentes … spargit in agros O.; pren.: animos in corpora Ci., quod et Zeno … quasi semina quaedam sparsisset Ci., omnia, quae gerebam, iam tum in gerendo spargere me et disseminare arbitrabar in orbis terrae memoriam, sempiternam Ci., rudi data semina iussit spargere humo O.

2. pesn. spargere aliquem ali aliquid aliquā re (po)trositi, natresti (natrošati) kaj po kom, čem, potres(a)ti, škropiti, (p)oškropiti, (po)kropiti, poli(va)ti, (p)orositi koga ali kaj s čim, trositi, raztrositi (raztrošati), razškropiti, raztres(a)ti kaj po čem, pokri(va)ti kaj s čim: caput molā H., humum foliis V., virgulta fimo V. pokriti, hunc (sc. draconem) gramine O., humerus sparsus capillis odoratis H. rama, po kateri so razpuščeni (po kateri se spuščajo, po kateri valovijo) dišeči lasje, antrum … sparsit labrusca racemis V. opleta tu in tam z grozdjem, saxa spargens sanguine Enn., penetralia sparsisse … cruore H., cruore sparsae manus V., corpus spargere lymphā ali aquā recenti V., farinam aquā, stupentes aquā frigidā Sen. ph., haustu sparsus aquarum V. oškropljen z zajeto vodo = z umitimi rokami, sparsa sanguineis pabula guttis O., spargere Palem lacte Tib., rore levi (sc. socios) V., lacrimā favillam vatis amici H., sparsissent lacrimae pectora nostra piae O., spargitur et tellus lacrimis, sparguntur et arma V., terra pruinā spargitur O., lauro sparguntur ab uda omnia O., spargere cytisum satum Plin.; metaf.: Nox caelum sparserat astris O. je (bila) posejala, novo spargebat lumine terras … Aurora V. je sipala (razširjala) novo svetlobo po zemlji, postera vix summos spargebat lumine montes orta dies V., necdum temporibus geminis sparsa canebat senectus V. in dokler mi še ni sivela starost, potrošena na obe senci = in dokler mi še niso tu in tam od starosti siveli lasje na obeh sencih (= dokler sem bil še mlad), ubi sparserit nigras alba senecta comas Pr. oškropi, posivi črne lase, porticus sparsa tabellis O. okrašeno, detracta velamina spargunt maculis pellibusque beluarum (= maculis e pellibus beluarum confectis) T. kožuhe krasijo (dopolnjujejo) z zaplatami iz kož … , v kožuhe vstavljajo zaplate iz kož … , sparsitque coloribus alas V. mu je oškropila, mu je (p)obarvala, duo … capreoli, sparsis pellibus albo V. belolisasti; pren.: litterae humanitatis sale sparsae Ci., spargi pectus amore nocet O., sparsi fraternā caede penates V. ali vir bonus iniquis rumoribus sparsus Sen. ph. omadeževan(i).

3. metaf.
a) raztres(a)ti, raztrositi (raztrošati), širiti, razširiti (razširjati): sparsa tempestate classis L., sparsa tuguria Cu. ali Cyclades sparsae per aequor V. raztreseni = raztreseno ležeči (stoječi), sparsa corpora Lucr., sparsa membra per undas O., discerptum iuvenem (kose raztrganega mladeniča) per agros V., sparsa latronis ossa O., res sparsas et vage disiectas … eligere Corn., spargere odorem H., totis Volcanum (= flammas) spargere tectis V. širiti po vsej palači, spargere vestigia fugae Cu. ali arma (vojno) per agros V. ali ut reseret pelagus spargatque per aequora bellum Lucan., bellaque Sardoas etiam sparguntur in oras Lucan. razširiti (razširjati), Tacfarinas … spargit bellum T. premešča vojno zdaj sem, zdaj tja, vojskuje se zdaj tu, zdaj tam, Rhenus a septentrione in lacus, ab occidente in amnem Mosam se spargit Plin. se na široko izliva v Mozo.
b) deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): Dig., sparsi per vias speculatores L., spargere legiones, exercitum per provincias T., cupressus spargit ramos Plin., sparsit haec (sc. arma = cornua) in ramos Plin., Sicoris … spargitur in sulcos Lucan., genera … in species multas sese spargentia Plin.
c) occ. α) (v negativnem pomenu) razgnati (razganjati), razkropiti (razkrapljati), (raz)poditi: ille (sc. aper) ruit spargitque canes O., ceteri sparserant se toto campo L., spargere se in fugam L., sparsos ac dissipatos invadere L., gens Dardania sparsa per orbem V., spargimur ventis V. β) glas (govorico, govorice) trositi, raztrositi (raztrošati), zagnati (zaganjati), sprožiti (sprožati), razširiti (razširjati), razglasiti (razglašati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), kaj objaviti (objavljati), obelodaniti (obelodanjati): voces in volgum ambiguas V., sparserat Argolicas nomen vaga fama per urbes Theseos O., nomen toto sparget in orbe suum Mart., spargere in parentes abominanda crimina Q., fama spargitur Stat. se širi, gre od ust do ust, kroži; z ACI: spargebatur insuper … Albinum insigne regis … usurpare T.; z neodvisnim govorom: „ergo nunc Dama sodalis … ?“ sparge subinde H. povej ob raznih priložnostih. γ) razbi(ja)ti, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: spargas tua prodigus H., spargere tempus Sen. ph. δ) oddaljiti (oddaljevati), ločiti (ločevati): magnum ab Argis Alciden Val. Fl., sparsis consumptisque fratribus bello Iust. ε) (raz)trgati: sparsurae corpora pinūs O., sparsus silebo Sen. tr.
d) (opazke, opombe) natresti, vplesti (vpletati), vnesti (vnašati), doda(ja)ti: de hac parte adhuc spargetur omnibus locis Q., libris actorum spargere gaudes argumenta viri Iuv. — Od tod adj. pt. pf. sparsus 3

1. raztresen, razširjen, neurejen: Ven. idr., crines L. ali capilli O. razkuštrani, milites L., militiae genus Val. Fl., temere sparsa manus Q. iztegnjena, sprožena, homo sparsus triplici foro (= vagans per tria fora) Mart., sparsior racemus Plin.

2. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, pisanomarogast, pisano prižast, pegast, lisast, barvan, (p)obarvan: Lamp. idr., os Ter. pegast obraz, anguis aureis maculis sparsus L. zlatopisana, tectum coloribus sparsum Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pr. pass. spargier H.

special¹ [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

on special days ob določenih dnevih
special bargain trgovina posebna ponudba
special branch strokovno področje
by special comand (of) na izrecen ukaz
a special case poseben primer
special constable pomožen policist
special correspondent posebni dopisnik
special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
special dividend ekstra dividenda, bonus
special edition posebna izdaja
my special friend moj najljubši prijatelj
special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
on special occasions ob posebnih prilikah
special partner ekonomija komanditist
special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
special power izredno pooblastilo
special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
special train poseben vlak
special trouble izredno prizadevanje
special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?

spectacle [spɛktaklə] masculin prizor, pogled; (gledališka, kino-) predstava; gledališče, kino; vieilli mizanscena

au spectacle de ob pogledu na
spectacle magnifique, horrible veličasten, strahoten prizor
spectacle donné en matinée, en soirée matineja, večerna predstava
spectacle de music-hall varietejska predstava
revue féminin à grand spectacle razkošna revija
salle féminin de spectacle(s) gledališka dvorana, kinodvorana
aller souvent au spectacle često iti v kino, gledatišče
courir les spectacles zahajati, hoditi v kino, v gledališče
donner en spectacle razkazati, pokazati
(péjoratif) se donner, s'offrir au spectacle (figuré) razkazovati se

speech [spi:č] samostalnik
govor, nagovor; govorjenje; kar je rečeno; sposobnost govora, govorniška umetnost; pogovor, konverzacija; jezik, dialekt
glasba zvok, ton (instrumenta)

speech defect govorna hiba (napaka)
speech for the defence (defense) obrambni govor
speech map jezikovni zemljevid
speech from the throne prestolni govor (ki ga čita vladar ob odprtju parlamenta)
after-dinner speech napitnica (zdravica) (pri banketu)
freedom of speech svoboda govora
maiden speech prvi govor (kakega) poslanca v parlamentu
he is slow of speech on počasi govori (se izraža)
to have a speech of s.o. pogovarjati se s kom
to make (to deliver) a speech imeti govor

Sperchēos (V.), Sperchēus (L.), Sperchīos (O., Mel., Plin., Stat.) Sperchīus (Stat. z voc. Sperchīe) -ī, m (Σπερχειός, še danes z enakim imenom) Sperhêj, Sperhíj, reka v južni Tesaliji, ki izvira na Pidn(os)u in se izliva v Malijski zaliv. Od tod

1. adj. Sperchēis -idis, f sperhêjska, Sperhêjeva: undae, ripae O.

2. subst.
a) (nom. propr.) Sperchīae -ārum, f Sperhíje, mesto v dolini Sperheja: L.
b) (pesn.) Sperchīonidēs -ae, m Sperhioníd, Posperhêjevec = prebivalec ob Sperheju: O.

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

Spiel, das, (-s, -e) igra; (Spielen) igranje; Sport tekma; von Karten: komplet (kart); Technik rega, stik, fuga, von Kupplungen, Lenkrädern usw.: prosti tek; Olympische Spiele Sport Olimpijske igre, olimpiada; ein Spiel der Natur igra narave; ein Spiel mit dem Leben igra z življenjem; ein Spiel mit dem Feuer igra z ognjem; ein abgekartetes Spiel dogovorjena stvar/zadeva; das alte Spiel stara igra, že znana igra; wie im Spiel igraje; nur Spiel samo igra, zgolj igra; freies Spiel haben imeti proste roke; leichtes Spiel haben zlahka opraviti (mit z) , imeti lahek posel z; ein falsches Spiel treiben igrati nepošteno igro; ein doppeltes Spiel spielen/treiben igrati dvojno (nepošteno) igro; das Spiel machen zmagati, dobiti igro; das Spiel verloren geben vdati se ( tudi figurativ ); das Spiel verderben pokvariti igro; das Spiel zu weit treiben pretiravati;
auf: aufs Spiel setzen postaviti na kocko; auf dem Spiel stehen biti na kocki;
aus: aus dem Spiel lassen pustiti ob strani, ne vpletati; aus dem Spiel bleiben ne vpletati se;
im: im Spiel sein biti v igri, igrati vlogo; seine Hände im Spiel haben imeti prste zraven; mit im Spiel sein sodelovati, biti v igri, biti udeležen, pridružiti se, biti vmešan;
in: ins Spiel kommen Sport priti v igro, figurativ igrati vlogo; ins Spiel bringen vplesti, vpletati, (erfassen) zajeti

spīra -ae, f (tuj. σπεῖρα)

1. zavoj, vijuga, zavinek
a) kače: Acc. fr., in spiram tractu se colligit anguis V., post ipsum (sc. Laocoontem serpentes) … corripiunt spirisque ligant ingentibus V.
b) drobovja: Lact.
c) lesnih žilic, žilica: publicum omnium vocant spiras, ubi convolvere se venae atque nodi Plin.

2. occ.
a) neko zavito pecivo, nekaka presta ali pletenica: Ca., spira dicitur … et genus operis pistori Fest.
b) zavit lasni okrasek, lasni trak, trak za lase, lasni okras, opletek: Plin., Val. Fl.
c) podvratna vrvica, podvratna poveza, podvratni trak čepice (vrvica ali trak za privezovanje čepice pod vratom): credamus tunicae, de faucibus aurea cum se porrigat et longo iactetur spira galero Iuv.
d) zvita ladijska vrv: quid cessatis, socii, eicere spiras sparteas? Pac. ap. Fest.
e) okrogla ali venčasta podstava (podlaga, osnova, temelj, podnožje) stebra: spira dicitur et basis columnae unius tori aut duorum, et genus operis pistori, et funis nauticus in orbem convolutus, ab eadem omnes similitudine Fest.; od tod okroglasti ali venčasti stebrni podnožni zid, stebrni podnožni okrajek, stebrni venec ob vznožju stebra: Vitr., Plin.
f) tolpa, krdelo, odred, truma, manípel vojakov: spiras legionibus nexit Enn. ap. Fest.

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

spīrula -ae, f (demin. spīra)

1. prestica: Arn.

2. okroglast ali venčast stebrni podnožni zidek, stebrni podnožni okrajek, stebrni venček ob vznožju stebra: SPIRIS nodis: unde etiam bases columnarum spirulas dicunt; nam proprie spira est volubilitas funium Serv.

splavariti glagol
1. nekdaj (o transportni dejavnosti) ▸ tutajoz, úsztatOb rekah, po katerih so splavarili, so flosarji iskali dobro in izdatno hrano, pa še prenočišče povrhu. ▸ A folyók mentén, ahol fát úsztattak, a tutajosok jó és kiadós ételt, valamint szálláslehetőséget kerestek.

2. (voziti se s splavom) ▸ tutajoz
Za skupine je na voljo splavarjenje po dogovoru, posamezniki pa lahko splavarite vsako zadnjo soboto v mesecu. ▸ Csoportok számára megbeszélés alapján kínálunk tutajozást, az egyéni látogatók pedig minden hónap utolsó szombatján tutajozhatnak.

splice² [spláis] prehodni glagol
navtika splesti, spojiti (konca dveh vrvi)
tehnično povezati, zglobiti, spojiti (kose lesa)
figurativno združiti
pogovorno poročiti, povezati v zakon

to splice the mainbrace navtika servirati pijačo (rum) moštvu (ob posebni priliki)
spliced ojačen (peta, prsti nogavice)
nylon spliced ojačen z najlonom

split^*3 [split]

1. prehodni glagol
(raz)cepiti, razklati, odcepiti, razslojiti; razdeliti (among med, with s)
figurativno razdvojiti, razcepiti; raztrgati (na kose)
figurativno uničiti
ameriško, pogovorno razredčiti (whisky itd.) z vodo

2. neprehodni glagol
(o ladji) raztreščiti se (ob skalah)
figurativno doživeti brodolom, nasesti (on na)
razklati se, razcepiti se, póčiti, razpočiti se; odcepiti se, odlomiti se; ločiti se, raziti se, ne se spraviti (pobotati) (on gledé, o)
razdeliti se (into v, na)
pogovorno drveti
politika, pogovorno voliti različne kandidate
sleng deliti si (on kaj)
sleng izdati, ovaditi, denuncirati (upon, on koga)

hair-splitting dlakocepstvo
the audience split their sides (with laughing) poslušalci so pokali od smeha
to split a bottle popiti skupaj steklenico
to split the difference sporazumeti se za kompromis, za sredino med zahtevano in ponujeno ceno; vzeti sredino med dvema predlogoma, dvema količinama
to split hairs dlakocepiti
we split the money into equal shares denar smo si razdelili na enake deleže
to split open razklati, razparati
the party split on this point ta točka je bila vzrok razkola v stranki
to split the profits razdeliti si med seboj dobiček
the ship split on the rock ladja se je razbila ob skali
to split straws figurativno dlako cepiti, (preveč) pedantski biti
to split one's vote(s) (ticket) glasovati za kandidate različnih strank

splôščenost (-i) f appiattimento, schiacciamento, compressione:
sploščenost zemlje ob tečajih la compressione della Terra ai poli

spodletávati (-am) | spodletéti (-ím) imperf., perf.

1. scivolare, schizzare (via):
sekira spodleti ob grči la scure scivola sul nodo

2. pren. fallire, andare a monte:
načrt je spodletel il piano è fallito

spoliō -āre -āvī -ātum (spolium)

1. (od)vzeti (jemati) komu obleko (opravo), oropati koga obleke (oprave), sleči (slačiti) koga: Val. Max. idr., cum illum spoliatum … videres Ci., spoliare corpus caesi hostis tribunus coepit L., consules spoliari hominem et virgas expediri iubent L., Papirius … spoliari magistrum equitum ac virgas et secures expediri iussit L., spoliare cadaver Lucan.; z abl.: spoliare aliquem vestitu Ci., neminem iacentem veste spoliavit N., T. Manilius Gallum … caesum torque spoliavit L.; metaf.: spoliare dentibus folliculos Petr. z zobmi luščiti.

2. (o)ropati, (o)pleniti, vzeti (jemati) komu kaj, odvze(ma)ti komu kaj, spraviti koga ob kaj; abs.: si spoliorum causa vis hominem occidere, spoliasti Ci., tu sola placere potes vel spoliata Petr. brez nakita, dispersi per municipia et colonias Vitelliani spoliare, rapere, vi et stupris polluere T.; z acc.: spoliare meos perduelles Pl., aedem, Dianam, fana sociorum, monumenta, sese Ci., delubra S., fana atque domos S., aras V., templa Lucan., Q., deos (= simulacra deorum) Lucan., corpus Cu., caput Petr. razgaliti, ogoliti; v pass.: spoliatis … eorum domibus C.; z abstr. obj.: spoliare dignitatem Ci., Vell., fortunam Ci., ornatu alieno scientiam Ci., ne spoliet alienam (sc. pudicitiam) Ci.; z abl.: Apollonium omni argento spoliasti Ci., spoliare aliquem ornamento quodam, aliquem regno paterno, probatum hominem famā, forum voce, animum sanitate Ci., ne eundem paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., (sc. eos) et usu rerum necessariarum et dignitate spoliatum iri C., ut Gallia omni nobilitate spoliaretur C., ne vetere exercitu provincia spoliaretur L., Fulviam omnibus rebus spoliare N. vzeti čisto vse, navis spoliata armis, magistro V., corpus spoliatum lumine V., ferra spoliatur lumine Lucr., te spoliare pudica coniuge O., sociis spoliavit Ulixen O., spoliare montem silvis O., quantas populis spoliaverit (v novejših izdajah solaverit) urbes Stat., spoliatus duce ibo Sen. tr. brez vodnika, spoliare aliquem vitā V., O., Iust. vzeti komu življenje = usmrtiti koga; z gr. acc.: hiems spoliata capillos (listja) O. — Od tod adj. pt. pf. spoliātus 3 oplenjen, izropan, izpraznjen = boren: nihil eo regno spoliatius Ci. ep. — Dep. soobl. spolior -ārī: spoliantur eos Enn. ap. Don.

spȍmenīk m, mn. spȍmenici spomenik: nadgrobni spomenik; podići spomenik palim herojima u borbi za oslobođenje; spomenik krajputaš spomenik ob cesti; Zakon o zaštiti kulturnih spomenika