Franja

metoecus -ī, m (gr. μέτοικος) naseljenec, priseljenec, prišlec, prišlek, došlec, prihajač, priseljenec, tujec brez državljanskih pravic, ki stanuje v kakem mestu (čisto lat. inquilīnus, incola): Cod. I., Front.

mí

a mí meni
de mí (jaz) sam od sebe, iz lastnega nagiba
para mí zame
sin mí brez mene

mie¹ [mi] féminin sredica (pri kruhu)

pain masculin de mie kruh brez skorje
à la mie de bain (figuré, populaire) brez vrednosti, ničvreden
ne ... mie (nikalnica) popolnoma nič, ne

miel ženski spol med

no hay miel sin hiel ni rože brez trna
miel sobre hojuelas izvrsten, zelo ugoden, pripraven
gastar las primeras mieles del amor okušati prvo ljubezen
hacerse mieles con alg. skušati si koga pridobiti s prilizovanjem

mil³ (-a, -o) (brez mej):
pod milim nebom unter freiem Himmel
po mili volji nach Belieben, nach Herzenslust
gospodariti po mili volji schalten und walten
na vse mile viže figurativno in jeder Tonart
prisegati na vse mile viže Stein und Bein schwören

militant, e [-tɑ̃, t] adjectif vojskujoč se, bojevit; masculin, féminin borec, -rka (za idejo), (vnet) branitelj, zagovornik; politique aktivist

militant ouvrier, syndicaliste delavski, sindikalni aktivist, borec
militants de base aktivisti stranke brez posebnih funkcij ali odgovornosti
(religion) l'Eglise militante živa Cerkev
vie féminin militante večen, stalen boj

mīlle (mīle), num. indecl., pl. mīlia -ium, n (domnevno iz *smī-g̑hsli ena tisočina; smī je star f. k deblu *sem- (prim. lat. semel in simplex, gr. μία), *ghslī tisoč = skr. sa-hasram (iz *g̑heslom) = at. χίλιοι, jon. χείλιοι, dor. χήλιοι, tes. in lezboško χέλλιοι)

1. tisoč; prvotno subst., povezan z gen.: mille drachumarum, nummûm, mille modiûm, annorum Pl., mille hominum Ci., mille militum N., poseb. mille passuum Pl., Ci., L. idr. tisoč korakov = rim. milja (približno = 1,5 km; 5 rim. milj = 1 nemška ali zemljepisna milja); pogosto mille (milia) brez gen. passuum: Ci., L., Fl., aberat mons fere milia viginti S.; pl. milia se vedno veže z gen.: milia frumenti H. ali multa milia frumenti Sen. ph. več tisoč mernikov žita, viginti milia peditum, quattuor equitum L., duo milia hominum Ci.; sg. mille pa se sklada s subst. kot kak adj. indecl. (analogno po drugih števnikih): mille … delegerunt equites L., mille et quingentis passibus abesse C., bis mille equos H. Včasih distributivno: in milia aeris asses singulos L., milia talentum per XII annos L.

2. sinekdoha tisoč = sl. sto (in sto) = premnogi, prav veliko (njih), nešteti: Plin., Plin. iun., Amm., mille pro uno Caesones L., temptat mille modis H., mille trahens adverso sole colores (sc. Iris) V., milia crabronum coëunt O.

Opomba: Star. obl. meile, meilia, abl. sg. mīllī in mīllei Luc. ap. Gell.

millstone [mílstoun] samostalnik
mlinski kamen, žrmelj

hard as the nether millstone trd ko kamen, neusmiljen
figurativno between upper and nether millstone med mlinskimi kamni
to have a millstone about one's neck imeti težko življenje
to see into a millstone vse spregledati, ironično slišati travo rasti
to weep millstones jokati brez solz

Milo² -ōnis, m Mílon, priimek Anijevega plemena. Poseb. znan je T. Annius Milo Papinianus Tit Anij Milon Papinijan, sin Gaja Papija Celza in Anije, hčere Gaja Anija Milona, je posinovil svojega vnuka; Sulov zet, l. 57 tr. pl. s Publijem Klodijem, s katerim se je pozneje sprl in ga ubil v pouličnem spopadu l. 52. Bil je obtožen umora, zato je moral oditi v pregnanstvo v Masilijo, čeprav ga je njegov prijatelj Ciceron zagovarjal v znanem govoru Pro Milone. Po vrnitvi (vrnil se je brez Cezarjevega dovoljenja, torej na svojo roko) je začel kot vodja razbojniških tolp v Kampaniji sovražno delovati proti Rimljanom; v enem od tovrstnih spopadov je bil tudi ubit: Ci., C., Varr. ap. Gell., Lucan. — Od tod adj. Milōniānus 3 Milónov, milónski: tempora Balbus ap. Ci., V.; subst. Milōniāna -ae, f (sc. oratio) Ciceronov govor za Milóna: Ci., M.

mílo soap

brez míla soapless
izdelovalec míla soap manufacturer
izdelovanje míla soap making
škatla za mílo soapbox
mílo za britje shaving soap
gospodinjsko mílo household soap
navadno mílo plain soap
odišavljeno mílo scented soap
mehko mílo soft soap
toaletno mílo toilet soap
kos míla a cake (ali a tablet) of soap
z mazanjem nanesti mílo na kaj to soap something
variti, kuhati mílo to boil soap

milost¹ ženski spol (-i …)

1. die Gnade
akt milosti der Gnadenerweis, Gnadenakt (tudi pravo)
religija Gospodova milost die Gnade des Herrn
posvečujoča milost heiligende Gnade
dejavna milost die Tatgnade, tätige Gnade
brez milosti gnadenlos
iz milosti gnadenweise
na milost in nemilost auf Gnade und/oder Ungnade
na milost in nemilost prepuščen komu/čemu ein Spielball des … sein
prositi za milost um Gnade bitten, um sein Leben bitten
ne najti milosti v očeh koga vor jemandes Augen keine Gnade finden

2.
Vaša milost [Euer] euer Gnaden

mílost grace, mercy; pity; pardon; (prizanašaje) quarter; (naklonjenost) favour, benevolence

brez mílosti without mercy
Vaša mílost! Your Grace!, Your Honour!, Your Lordship!, Your Worship!
po božji mílosti by the grace of God
mílost! (prizanesite mi)! have a heart!, spare me!
prositi za mílost to cry for mercy, to sue for mercy
biti izročen, prepuščen mílosti in nemilosti koga to be left at the tender mercy of, to be at the mercy of
izkazati mílost to show mercy
biti v mílosti pri kom to be (ali to stand) high in someone's favour, to enjoy someone's favour, to be in favour with someone
prositi za mílost to ask (ali to plead) for mercy
predati se na mílost in nemilost to surrender unconditionally, to surrender at discretion
prepustiti se komu na mílost in nemilost to throw oneself on someone's mercy
živeti od mílosti koga drugega to live at another's mercy
živeti od tuje mílosti to be dependent on other people's help for one's livelihood
vojak je prosil za mílost the soldier asked (ali called, cried) for quarter

mílost (-i) f

1. grazia:
biti pri kom v milosti essere nelle grazie di qcn.

2. pren. (usmiljenje, sočutje) pietà, compassione; generosità

3. (naslov za fevdalnega gospoda):
vaša milost Vostra Grazia

4. rel. grazia:
božja milost grazia divina
obsoditi koga brez milosti condannare qcn. senza pietà
pren. vdati se na milost in nemilost arrendersi a discrezione
biti na milost in nemilost izročen komu essere, trovarsi alla mercè di qcn.

5. bot.
božja milost graziola, tossicaria (Gratiola officinalis)

mímo by; past; passing; over; (= razen) beside

mímo mene (proti moji volji) against my will, (brez mene) without me, (brez moje privolitve) without my consent
iti mímo to pass by
šel je tu mímo he passed by here
šla je mímo cerkve she went past the church
peljati se mímo to drive past
vsi mímo (= razen mene) all (ali everyone) except me, all but me, all but I

mīmus -ī, m (gr. μῖμος: ἀπὸ τοῦ μιμεῖσϑαι „posnemovalec“)

1. mimik, (gledališki) igralec, glumač, ki je s kretnjami in deklamacijo prikazoval zlasti podle smešne značaje in strasti ter tako spravljal gledalce v smeh: H., O., Suet., ex quo uno genere totus est Tutor, mimus vetus, oppido ridiculus Ci., quod mimus hallucinatur, comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap.

2. mimska igra, burka, farsa, norčija, gluma: exitus mimi Ci., persona de mimo Ci. mimik, glumač, scribere si fas est imitantes turpia mimos, materiae minor est debita poena meae O., quid si scripsissem mimos obscena iocantes O., mimorum poeta Plin., mimum agere Suet., Iuv., mimos agere Macr. Rim. mim (mimus) je nastal v južni Italiji. Snov je zajemal iz vsakdanjega življenja preprostih ljudi, zato je bil pogosto obscen; igralci so igrali s prepletanjem besedila in telesnih kretenj, pogosto so improvizirali. Nastopali so moški in ženske brez mask, v lahkih oblačilih in na tankih podplatih. Mimiki niso bili na dobrem glasu.

3. metaf. burka, farsa, smešna igra, komedija: vitae humanae Sen. ph., in hoc mimo Suet., famam mimum furturum Ci. ep.

mince² [mins]

1. prehodni glagol
(se)sekljati, razkosati, zmleti meso
figurativno olepšati, ublažiti

2. neprehodni glagol
vesti se prisiljeno

to mince one's words afektirano govoriti
not to mince one's words (ali matters) povedati brez ovinkov, naravnost povedati
to mince one's steps drobno hoditi, drobneti

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

minēstra f

1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora

2. kulin. prva jed

3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo

4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti

minévati (-am) | miníti (-em) imperf., perf.

1. passare, scorrere:
čas hitro mineva il tempo passa veloce

2. (prenehati, prenehavati) passare, calmarsi (bufera)

3. nareč. (kvariti, pokvariti se) guastarsi, andare a male, marcire:
ostanki lesa so minevali na dežju i resti di legno marcivano sotto la pioggia

4. tr. redko (iti, hoditi mimo) passare accanto, oltrepassare, superare:
srečno miniti nevarne čeri superare felicemente scogli pericolosi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jagode so letos že minile la stagione delle fragole è ormai passata
zdelo se ji je, da noč ne bo nikoli minila le sembrava che la notte non sarebbe finita mai
nobena prireditev ne mine brez njega non c'è manifestazione a cui manchi
nareč. kmalu bi minil od lakote a momenti morivo di fame
pren. vse pride, vse mine tutto passa