-
σύμ-μετρος 2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.
-
συμμιγής 2 σύμμεικτος 2 (-μικτος) 1. zmešan, pomešan, vsakovrsten, namešan, sestavljen, σκιά gosta senca, δρυμός gosta šuma (grmovje). 2. združen, zavezan, skupen κακά.
-
σύμμικτος 2 gl. συμμιγής.
-
σύμ-μορος 2 (μόρος) (s kom vred) davku podvržen, podložen.
-
σύμ-μορφος 2 (μορφή) enake podobe, postave, enak po postavi (po obličju) NT.
-
συμ-παθής 2 (παθεῖν) usmiljen, milosrčen NT.
-
σύμπηκτος 2 ion. čvrsto spojen, zložen, zvezan, postavljen.
-
σύμ-πλεως 2 ves poln česa, napolnjen s čim τινός.
-
συμφανής 2 (συμ-φαίνομαι) popolnoma jasen.
-
σύμ-φορος 2 (συμ-φέρω) prikladen, ugoden, pripraven, priležen, tesno združen τινί, ἐς, πρός τι, ἔν τινι, inf.; subst. τὸ σύμφορον, τὰ σύμφορα kar je koristno, korist, prid, dobiček; ὁ σύμφορος tovariš.
-
σύμ-φρουρος 2 poet. kdor je ali vztraja pri kom; subst. ὦ μέλαθρον ξύμφρουρον ἐμοί moj dom, moja zaščita (obramba).
-
συμφυής 2 (συμ-φύομαι) zrastel, tesno zvezan, v tesni zvezi.
-
σύμφυρτος 2 poet. vprek ali križem zmešan.
-
σύμφυτος 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ξύμφυτον ἐμποιῶ τί τινι storim, da postane kaj komu druga narava.
-
σύμ-φωνος 2 (φωνέω) 1. skladen, soglasen, ubran, ujemajoč se, privoljujoč v kaj. 2. složen, edin, primeren; subst. τὸ σύμφωνον dogovor, ἐκ τοῦ συμφώνου po dogovoru, s privoljenjem.
-
σύμ-ψηφος 2 soglasen, skladen, ujemajoč se s kom τινί.
-
σύμ-ψῡχος 2 (ψυχή) enodušen, složen NT.
-
σύν-αιμος 2 (αἷμα) poet. (po krvi) soroden, v rodu, τινί komu; ὄμμα bratsko oko, νεῖκος ἀνδρῶν ξύναιμον prepir med krvnimi sorodniki, Ζεύς zaščitnik rodbine; subst. ὁ, ἡ brat, sestra, οἱ sorodniki.
-
συν-αίτιος 3 in 2 kdor s kom vred kaj povzroči, sokriv(ec), sopovzročitelj; συναίτιός εἰμί τινί τινος povzročim komu kaj.
-
σύν-αυλος 2 (αὐλή) kdor stanuje blizu (skupaj) πρὸς χώροις; pren. τινί udarjen (z blaznostjo).