Franja

Zadetki iskanja

  • pōco

    A) avv. (po')

    1. malo; slabo:
    ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
    sta poco bene ne počuti se prav dobro
    mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
    né molto né poco sploh ne
    non poco precej
    poco o nulla zelo malo
    a poco a poco počasi

    2.
    un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
    ho dormito un bel po' malo sem spal
    vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

    B) agg.

    1. malo:
    spendere poco denaro porabiti malo denarja
    avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
    essere di poche parole biti redkobeseden
    comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

    2. (v eliptičnih izrazih)
    a ogni poco zelo pogostoma
    ci corre poco pren. ni velike razlike
    a dir poco vsaj
    per poco skoraj:
    per poco non cadevo skoraj bi padel
    c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
    da poco nevažen, nepomemben, majhen
    ci vuol poco a lahko je...:
    ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

    C) pron. malo (po številu, meri):
    pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

    Č) m sing. (po')

    1. malo (majhna količina):
    il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
    ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

    2.
    po' po' di precej:
    ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
    niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
    è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

    D) m, f invar.
    un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič
  • počasnéje slower; more slowly

    berite počasnéje! read slower, don't go so fast!
  • počépati (-am) | počépniti (-em) imperf., perf.

    1. accoccolarsi, accovacciarsi, accosciarsi; accucciarsi; accucciolarsi; acquattarsi:
    počepniti okrog odnja accoccolarsi attorno al fuoco
    evf. počepniti za grm fare i bisogni all'aperto
    pren. plotovi so počepali gli steccati venivano crollando

    2. pren. pejor. cedere; calare le brache:
    grozili so mu, pa je počepnil cedette alle minacce
  • početi [é] (počnem) machen (kaj počne Peter? was macht Peter?), tun (česa takega on ne počne so etwas tut er nicht); treiben; kaj slabega: es arg treiben; beginnen/anfangen (ne vedeti, kaj bi počel s čim nichts beginnen/anfangen können mit)
    s tem nimam kaj početi ich habe keine Verwendung dafür
    početi neumnosti Unfug treiben
  • počéz adv.

    1. obliquamente, diagonalmente, trasversalmente, di traverso, attraverso:
    avto stoji počez na cesti l'automobile sta di traverso sulla strada
    pretrgati list po dolgem in počez strappare il foglio per il lungo e per il largo

    2.
    kupiti, prodati počez comprare, vendere in blocco

    3. pren. in complesso, in generale:
    letina je bila počez kar dobra in complesso il raccolto è stato buono

    4. pren. (vsevprek) confusamente;
    ljudje so se objemali počez in povprek la gente si abbracciava confusamente
  • póčiti reventar; explotar, hacer explosión, estallar

    počiti od smeha troncharse de risa
    počili so streli se oyeron (unos) disparos
  • počitnikar samostalnik
    1. (dopustnik) ▸ nyaraló, üdülővendég
    Med počitnikarji je največ domačih gostov, sledijo Italijani, Nemci in Avstrijci, za prvomajske praznike pa še gostje iz Rusije. ▸ A nyaralók közül a legtöbb hazai vendég, őket az olaszok, németek és osztrákok követik, a május elsejei ünnepek alatt pedig az orosz vendégek a leggyakoribbak.

    2. (kdor ima šolske počitnice) ▸ vakációzó, vakációját töltő
    mladi počitnikarji ▸ vakációjukat töltő fiatalok
    Zaprta šolska vrata so dober razlog za razposajenost, ki je počitnikarjem v teh dneh zagotovo ne primanjkuje. ▸ A zárt iskolakapuk jó okot szolgáltatnak az ellazulásra, ebben a vakációzók ezekben a napokban minden bizonnyal nem szenvednek hiányt.
  • pod prep.

    I. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja k spodnji strani) sotto:
    zlesti pod mizo strisciare sotto il tavolo
    zlesti pod odejo mettersi sotto le coperte

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    skriti se pod psevdonim nascondersi sotto uno pseudonimo

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a, ad; in:
    prestopek spada pod člen 8 il reato è contemplato dall'art. 8, rientra nell'art. 8

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    standard je padel pod minimum il tenore di vita è sceso sotto il minimo

    5. (za izražanje podreditve) sotto:
    priti pod tujo oblast cadere sotto il dominio straniero

    6. (časovno, 'proti') verso:
    priti pod večer venire verso sera

    7. sotto:
    peljati zapornika pod stražo v zapor condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni
    pren. biti rojen pod srečno zvezdo essere nato sotto buona stella
    trg. kupiti, prodati pod ceno comprare, vendere sotto costo
    peljati koga pod roko portare qcn. sottobraccio, a braccetto
    kopati pod zemljo scavare sottoterra

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na spodnji strani) sotto:
    letalo kroži pod oblaki l'aereo vola sotto le nuvole
    plavati pod vodo nuotare sott'acqua

    2. (za izražanje prikrivanja) sotto:
    potovati pod tujim imenom viaggiare sotto falso nome

    3. (za izražanje mesta pri sistematičnem razvrščanju) a:
    pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali delitev dobička al punto due dell'ordine del giorno si è discussa la ripartizione degli utili

    4. (za izražanje nedosežene stopnje) sotto:
    otroci pod desetimi leti i bambini sotto i dieci anni di età

    5. (za izražanje podrejenosti, za izražanje razmer) sotto:
    orkester pod taktirko znanega dirigenta l'orchestra, diretta dal noto direttore, sotto la direzione del noto direttore
    pod Avstrijo sotto l'Austria
    pod Napoleonom so bile osnovane Ilirske province sotto Napoleone furono create le Province Illiriche

    6. (za izražanje sredstva, orodja za dejanje) sotto, a:
    opazovati pod mikroskopom osservare al microscopio

    7. (za izražanje vzroka) sotto:
    opotekati se pod težkim bremenom barcollare sotto un carico pesante
    jez je popustil pod pritiskom vode la diga cedette sotto la pressione dell'acqua

    8. (za izražanje okoliščin dogajanja) sotto, a:
    kupovati pod ugodnimi pogoji acquistare a condizioni favorevoli

    9. (za izražanje merila, vodila) sotto; pena:
    kajenje je pod kaznijo prepovedano è proibito fumare, pena la multa
    izpovedati pod prisego confessare sotto giuramento
    evf. vse gre podenj si fa tutto addosso
    biti pod častjo, da bi ... essere un punto d'onore a non...
    opombe navajati pod črto fare le annotazioni a pie' di pagina
    bolnika imeti pod kisikom dare l'ossigeno al malato
    pren. biti pod ključem essere in gattabuia
    pren. biti pod kritiko essere pessimo (articolo, scritto e sim.)
    plaz ga je zasul pod seboj rimase sepolto sotto la valanga di neve
    agr. saditi pod motiko piantare nel buco praticato dalla zappa
    kaj objaviti pod lažnim imenom pubblicare qcs. sotto falso nome
    spati pod vedrim nebom dormire allo scoperto
    (ki se nahaja) pod gričem pedecollinare
    pod ključem sotto chiave
    navt. pod krovom, pod palubo sottocoperta
    grad. (ki se nahaja) pod nivojem ceste interrato
  • pod predl.
    I. s tož.
    1. pod: to se desilo pod jesen; stupiti pod zastavu; baciti se pod vlak, pod voz; Turčin podvi noge poda se; sud je sve to uzeo pod strog nadzor; naši su uzeli neprijateljske položaje pod topovsku vatru
    2. za: daju mu rdavu robu pod dobru dali so mu slabo blago za dobro; dati rog pod svijeću, pod sveću slabo menjati; ljeti se naimala pod nadnicu poleti je hodila na dnino; ovi stihotvorci prolaze pod pjesnike ti stihotvorci se imajo za pesnike
    II. z orod.
    1. pod: vide joj se sitne bore pod očima; sjedimo pod krošnjom visoke bukve; svi su pod dojmom nesreće; pod nama je čvrsto tlo; imati koga pod sobom ukazovati komu
    2. zaradi: stara srpska država propala je pod turskom najezdom; sav se topim pod milinom njezina pogleda
    3. uzeti dijete pod svoje posvojiti otroka; u društvu sjedi pod fesom v družbi sedi s fesom na glavi; učiniti nešto pod moranje narediti kaj pod prisilo
  • pod2 debajo de, bajo

    pod mizo debajo de la mesa
    pod vodo bajo el agua
    pod milim nebom (ponoči) al sereno, (podnevi) a cielo abierto, al aire libre
    pod mojim vodstvom bajo mi dirección
    pod pretvezo con el pretexto de, so pretexto de
    kupiti pod ceno comprar por menos del precio
    prepovedano pod kaznijo globe prohibido bajo pena de multa
  • podájati (-am) | podáti (-dám)

    A) imperf., perf.

    1. dare, porgere

    2. šport. passare, centrare; smistare:
    podati z glavo passare di testa
    podati žogo servire, allungare la palla
    podati žogo na center traversare al centro, crossare

    3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
    podajati učno snov presentare la materia
    podati pesem recitare la poesia
    podajati vlogo recitare, interpretare la parte
    podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

    4. nareč. sgridare, rimproverare

    B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

    1. pog. stare bene, donare:
    temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
    tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

    2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
    podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
    podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

    3. (vdati, vdajati se) arrendersi

    4. (upogibati se, udirati se) cedere;
    zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

    C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
    podati si roke darsi la mano
    veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
    pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero
  • podatkovna zbirka stalna zveza
    (o sklopu povezanih informacij) ▸ adatgyűjtemény, adatbázis, adattár
    Rezultati digitalizacije so uporabnikom prijazne in dostopne podatkovne zbirke. ▸ A digitalizáció eredményei a felhasználóbarát és hozzáférhető adatbázisok.
  • podelati se v hlače frazem
    (ustrašiti se) ▸ a nadrágjába csinál, berezel a nadrágjába
    Tekmec jim je postavil agresivno obrambo, oni pa so se podelali v hlače. ▸ Az ellenfél agresszív védekezésre állt be, ők pedig a nadrágjukba csináltak.
  • podíći pòdīdēm, oni pòdīdū, podīdi, podídoh pȍdīde, podìšao podìšla
    1. priti pod, stopiti pod: podišao sam pod drvo
    2. pristopiti, približati se: pukovi podišli sa zapada, tukli su varoš; reka je bila podišla do pod same ograde oko bašta
    3. spreleteti: podišli ga mravi (mravci, trnci) spreleteli so ga mravljinci: podidu vas žmarci od miline spreletela vas je zona od slasti, od blaženosti
    4. ekspr. ukaniti koga: ali mu je podišao
  • podíti to chase; to hurry; (goniti, loviti) to hunt

    stran podíti to drive away
    podíti se (igrati se, loviti se) to sport
    otroci so se podili po cesti the children were tearing about the road
  • podíti (-ím)

    A) imperf.

    1. cacciare, mandar via; inseguire, perseguitare:
    psi podijo divjad i cani cacciano la selvaggina
    poditi koga k zdravniku esortare uno ad andare dal medico

    2. incitare, spronare

    B) podíti se (-ím se) perf. refl. correre, scorazzare; mulinare, frullare:
    pren. poditi se za ženskami correre dietro alle gonne
    čudne misli so se mu podile po glavi strani pensieri gli mulinavano nel cervello
  • podium -iī, n (tuj. ποδίον)

    I.

    1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

    2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

    3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv.

    II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

    1. za sode: Pall.

    2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.
  • podivja|ti (-m) verwildern; od jeze ipd.: wild werden
    agronomija in vrtnarstvo rastline, ki so podivjale Kulturflüchter množina
  • podivjáti (-ám) perf.

    1. inselvatichire, inselvatichirsi:
    od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

    2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

    3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
    od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

    4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
    ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

    5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
    šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili
  • podjarmljen pridevnik
    1. (biti pod oblastjo koga) ▸ leigázott
    podjarmljeno ljudstvo ▸ leigázott nép
    podjarmljen narod ▸ leigázott nemzet
    podjarmljeno pleme ▸ leigázott törzs
    Njegova vojska je pokončana, ljudstvo pa podjarmljeno. ▸ A seregét kivégezték, a népét pedig leigázták.
    Nacistično uničevalno taborišče Auschwitz je bilo največje v podjarmljeni Evropi. ▸ Az auschwitzi náci megsemmisítőtábor a legnagyobbak közé tartozott a leigázott Európában.

    2. (o podrejenosti) ▸ leigázott
    Preveč zaslužka je v podjarmljenih, izkoriščanih in prestrašenih ljudeh. ▸ Túl sok hasznot lehet húzni a leigázott, kizsákmányolt és rettegő emberekből.
    Med različnimi oblikami sedanjega suženjstva je papež v poslanici omenil podjarmljene delavce in delavke, mladoletne, migrante, osebe, ki so prisiljene v prostitucijo itd. ▸ A pápa üzenete a rabszolgaság ma is létező különböző formái között említi a leigázott munkásokat, a kiskorúakat, a migránsokat, a prostitúcióra kényszerítetteket stb.