Franja

empâter [ɑ̃pɑte] verbe transitif pitati (perutnino) s testom; prevleči s testom; debelo namazati (barvo); typographie zamazati

s'empâter posta(ja)ti debel, (o)debeliti se; izgubiti vitko linijo
visage masculin empâté zabuhel obraz

empirična literarna veda stalna zveza
književnost (o pristopu k literaturi) ▸ empirikus irodalomtudomány
Sopomenke: empirična literarna znanost

empirična literarna znanost stalna zveza
književnost (o pristopu k literaturi) ▸ empirikus irodalomtudomány
Sopomenke: empirična literarna veda

ēmugiō -īre izruka(va)ti, pren. (o govorniku): omnia Q.

en² [ɑ̃] adverbe (pronominal)

1. (krajevno) od tam

j'en viens prihajam od tam

2. (nadomešča stvarno dopolnilo s predlogom "de")

je lui en (= de cela) ai parlé govoril sem z njim o tem
Des lettres? Je n'en (= des lettres) ai pas reçu. Pisma? Nisem jih dobil.

3. (v raznih izrazih):

s'en aller oditi
il en va de même pour enako je, isto velja za
en vouloir à quelqu'un zameriti komu, jeziti se na koga
je n'en crois pas mes oreilles lastnim ušesom ne verjamem

én, -a, -o un(e)

ob enih à une heure
do ene jusqu'à une heure
to mi je vseeno cela m'est égal

enakozvočnica samostalnik
jezikoslovje (o zvoku besede) ▸ azonos hangzású szó

encapotar zagrniti, zakriti, odeti

encapotarse zakriti se (o nebu); čemeren postati

encapuchonner [ɑ̃kapüšɔne] verbe transitif pokriti s kapuco; familier vtakniti v samostan, pomenišiti

s'encapuchonner pokriti se s kapuco, familier iti v samostan; potegniti glavo nazaj (o konju)

encelar vzbuditi ljubosumnost pri

encelarse goniti se (o živali)

endokrini sistem stalna zveza
anatomija (o žlezah) ▸ endokrin rendszer

endotrahealen pridevnik
anatomija (o notranjosti sapnika) ▸ endotracheális

énerver [enɛrve] verbe transitif razburiti, (raz)dražiti, napraviti živčnega, iti na živce (quelqu'un komu); poétique oslabiti

s'énerver razburiti se, posta(ja)ti vse bolj živčen; poétique (o)slabeti, medleti

enfourcher [ɑ̃furše] verbe transitif nabosti na vile; zajahati (konja, bicikel)

enfourcher une idée navduševati se za neko idejo
enfourcher son dada (familier) (v pogovoru) govoriti o svojem najljubšem predmetu

engraisser [ɑ̃grɛse] verbe transitif

1. (iz)pitati (des volailles, du bétail perutnino, živino); verbe intransitif postati debel, rejèn, trebušen

il engraisse tous les jours vsak dan je debelejši
s'engraisser (o)debeliti se, (z)rediti se

2. (po)gnojiti

engrener [ɑ̃grəne] verbe transitif dobro prijeti (zobato kolo) in poganjati (drugo kolo); (mlin) nasuti žito (quelque chose v kaj); pitati (živino) z žitom; (mlatilnici) dovesti snope; (črpalka) prilivati vodo (quelque chose čemu); figuré pripraviti, začeti, lotiti se

s'engrener prijemati eno drugo (o kolesih)
engrener des relations navezati zveze, stike

enharmoničen pridevnik
glasba (o tonskem soglasju) ▸ együtthangzó

ēnītor -nītī -nīsus, starejše -nīxus sum

I. intr.

1. s težavo (s trudom) izmotati se, prerivati se, prodreti (prodirati): eniti per adversos fluctus ingenti labore remigum L., eniti per undas Cu., dum per angustias aditūs enituntur T., enisae legiones in aperta T.; occ. s trudom spraviti (spravljati) se kvišku, (s)plezati kvišku, vzpe(nja)ti se: adeo erat impedita vallis, ut in ascensu, nisi sublevati a suis, primi non facile eniterentur C., enituntur in verticem montis Cu., eniti in altiora T.; pesn.: viribus furcarum eniti V. vzpenjati se ob … : pren.: nihil tam alte natura constituit, quo virtus non posset eniti Cu. povzpeti se; v tem (occ.) pomenu tudi z acc. = zlesti, splezati na kaj, prelesti kaj: cum Pyrenaeum eniterentur T., eniti Alpes T., aggerem T., spatium Col.

2. pren. napenjati se, truditi se, prizadevati si: eniti pro aliquo Ter., in aliqua re Ci., Hercules enisus arces attigit igneas H.; z zaimenskim acc.: quid (quantum) eniti possum Ci.; z inf.: simul eniterer quam maxumo usui esse populo Romano S., lacerare et frangere enitar H., nec sic enitar tragico differre colori H.; s finalnim stavkom: enitendum est Miloni, ut tueatur dignitatem suam Ci., ab adulescentia ita se enisum, ut ab optumo quoque probaretur S., enitimini, ne ego meliores liberos sumpsisse videar quam genuisse S.; v pass. pomenu: ab isdem illis fautoribus … enisum (est), ne decretum fieret S.

— II. trans.

1. (po)roditi: Val. Max., Plin., Suet., eniti plures partus L., enixa servitio V. (o Andromahi, ki je v sužnosti Piru rodila sina Molosa), enixa est ignes iugalīs V., quem Plēias enixa est O., enixa est utero infantem O., Roxane praegnans est; optamus, ut marem enitatur Cu., coniux sex partus enixa T., eniti filiam Plin. iun., in luco Martis duos pueros Iust.; v pass. pomenu: Aug., in luco Martis enixi Iust.

2. (o živalih) povreči, skotiti: Plin., sus triginta capitum fetus enixa V. — Pogosto adj. pt. pf. ēnīxus (ēnīsus) 3, adv. ēnīxē (ēnīsē) naporen, stanoviten, vnet, hiter, marljiv, prizadeven, živ (o prošnji): Front., Amm., enixa virtus L., enixo studio L., opera enixior Plin., Sen. ph.; adv.: Pl., Iust., Amm., meam causam … omnes boni proprie enixeque susceperant Ci., enixe aliquem iuvare C., enixe oboedire, enixe obstare, enixe operam navare L., eo enixius ad bellum adiuvare L., quo enixius opem ferret Suet., enixius orare, enixius exorare (moliti) Eccl., aliquem enixissime iuvare Suet.

enklava samostalnik
(o ozemlju) ▸ enklávé

enneigement [ɑ̃nɛžmɑ̃] masculin zasnežitev; snežne razmere

bulletin masculin d'enneigement poročilo o snežnih razmerah