Franja

člôvek homme moški spol , être humain moški spol , créature ženski spol (humaine); on

človek bi dejal on dirait
obleka ne dela človeka l'habit ne fait pas le moine

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

čoháti (-ám) imperf. ➞ počohati

1. grattare:
pog. ne čohaj se, kjer te ne srbi non ficcare il naso in cose che non ti riguardano

2. strigliare

čokat pridevnik
1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsiRopar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyesOb presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.

čòvjek m, čȍvjek -a, čovjèka m (ijek.), čòvek m, čȍvek -a, čovèka m (ek.) mn. ljȗdi
1. človek: čovjek je gospodar prirode; to je da čovjek poludi
2. mož, moški: ljudi i žene; umro mi čovjek, i ja ostadoh udovica
3. mož, človek: naš čovjek; sovjetski čovjek; radni čovjek
4. vrl mož: umro je čovjek, gdje takav još među nama živi
5. bivši čovjek izgubljenec; božji čovjek od rojstva nenormalen človek; božji ljudi berači; čovjek i po korenjak; čovjek od oka lep človek; čovjek od pera književnik; duša od -a dobričina; ljudi s koca i konopca vsakovrstni ljudje; svjetski čovjek svetovljan; hajdelberški, krapinski čovjek; čovječe, ne ljuti se človek, ne jezi se; čovjek-žaba potapljač, frogman

črhn|iti (-em)
niti črhniti keinen Mucks von sich geben
ne da bi črhnil ohne ein Sterbenswörtchen zu sagen

čŕhniti se faire entendre, dire

ne črhniti ne dire (ali ne souffler) mot, se tenir coi
ne črhniti komu o ne pas faire la moindre illusion à quelqu'un de

čŕhniti (-em) perf.

1. (spregovoriti, reči) dire:
ne črhniti niti besedice, niti bele niti črne non fiatare, non aprir bocca

2. (povedati, omeniti) far motto, accennare:
glej, da ne boš kaj črhnil! acqua in bocca!

čŕhniti

besede ne črhniti (fam) no decir esta boca es mía; no abrir el pico

čŕkica (-e) f dem. od črka piccola lettera; pren.
ne sporočiti niti črkice non riferire un'acca

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

kako čúdno! what a curious thing!
čúdna opazka a strange remark
to je čúdno that is strange
on je čúden patron he is a strange fellow
nič čúdnega, če... no wonder if...
na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
čúdno se počutiti to feel strange
čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
čúdno se sliši žargon it sounds rum
kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder

čúdež miracle, wonder; prodigy

gospodarski čúdež economic miracle
delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly

čudíti se, čúditi se s'étonner de, être surpris de

čudim se temu cela m'étonne (ali me surprend)
temu se prav nič ne čudim cela ne m'étonne pas le moins du monde

čudíti se (-im se)

A) imperf. refl. ➞ začuditi se

1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di

2. ammirare qcs.

B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno

čudíti se estar (ali quedar) sorprendido; extrañarse (de); asombrarse (de)

čudim se temu me sorprende (ali extraña); lo extraño
ne čudim se temu no lo extraño
čudim se njegovemu vedenju me extraña su conducta

čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)

čudim se ti you amaze me
temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it

čúdo¹ (-a, -esa) n

1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

3. (izreden dosežek) prodigio:
čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
(v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie

čústvo feeling, (močno) emotion; sentiment, (ljubezen) affection

brez čústva hardhearted, hard, impassive, impassible; cold; apathetic
čústvo usmiljenja a feeling of pity
svojih čustev ne kažem preodkrito I don't wear my heart on my sleeve
odkrito kazati svoja čústva not to disguise one's emotions; to make a public display of one's feelings
gojiti neprijazna čústva do koga to entertain unfriendly sentiments towards someone
péti s čústvom to sing with feeling
žalil je moja čústva he hurt my feelings

čút sense

čút za barve, za lepoto sense of colour, of beauty
čút za čast, za spodobnost sense of honour, of propriety
jezikovni čút linguistic instinct
stanovski čút pride of rank
čút dolžnosti odgovornosti sense of duty, of responsibility
šesti čút the sixth sense
trgovski čút commercial instinct
petero čútov the five senses
čút sluha the sense of hearing
nima čúta za humor he has no sense of humour
ne imeti moralnega čúta to have no moral sense
nimam čúta za orientacijo I have no sense of direction