Franja

marché [marše] masculin trg, tržišče; tržni dan; nakup, prodaja, kupčija, posel; pogodba, dogovor

(à) bon marché poceni; brez truda
à meilleur marché ceneje
par-dessus le marché povrhu
Marché commun Skupni trg
marché couvert pokrita tržnica (hala)
marché aux bestiaux, aux fleurs trg za živino, za cvetlice
marché intérieur, mondial notranji, svetovni trg
marché étranger, extérieur zunanji trg
marché libre prosti trg
marché national domači, notranji trg
marché noir črna borza
marché d'or zelo ugoden, zlat nakup
marché d'outre-mer čezmorski trg
marché aux puces starinarski trg
marché de rencontre priložnosten nakup
marché du travail borza dela
cours masculin, prix masculin du marché tržna cena
économie féminin de marché tržno gospodarstvo
étude féminin des marchés raziskovanje tržišč
habitations féminin pluriel à bon marché cenena stanovanja
jour masculin de marché tržni dan
produits masculin pluriel bon marché ceneni proizvodi
aller au marché iti na trg
conclure, faire un marché skleniti kupčijo
être coté sur le marché notirati na tržišču
faire son marché sam nakupovati
faire un bon marché napraviti dobro kupčijo
faire bon marché de quelque chose podcenjevati kaj
inonder le marché de ses produits preplaviti trg s svojimi izdelki
jeter, mettre sur le marché vreči, dati na trg
mettre le marché en main à quelqu'un komu dati na izbiro, da sprejme ali odkloni
refouler du marché izriniti s trga
rompre un marché razdreti pogodbo o kupčiji
s'en tirer à bon marché pocetti jo odnesti
marché conclu! (kupčija) velja! drži!
c'est marché donné to je tako rekoč podarjeno, smešno poceni
le bon marché coûte cher (proverbe) kar je ceneno, je drago

marcher [marše]

1. verbe intransitif korakati, stopati, hoditi; naprej iti (teči, voziti se, peljati se); oditi; napredovati; potekati (zadeva); minevati, miniti; militaire naprej se pomikati; technique iti, delovati, funkcionirati, obratovati, biti v obratu, v pogonu; biti v redu

mes affaires marchent bien moji posli gredo dobro, uspevajo; familier pristati na, iti (biti) zraven

2. masculin (= façon féminin de marcher) hoja

il a marché dans mon histoire (naivno) je verjel moji zgodbi
faire marcher spraviti v tek, v obratovanje
faire marcher quelqu'un (familier) ukazovati komu, komandirati koga, za nos voditi koga
marcher avant quelque chose iti pred čem, biti važnejši (quelque chose kot kaj)
marcher avec, ensemble biti združljiv, spadati skupaj, zlágati se
marcher avec quelqu'un (figuré, familier) biti s kom istega mnenja
marcher à côté de ses lattes (populaire) biti brez dinarja, biti suh ko poper
marcher sur les brisées de quelqu'un komu v zelnik hoditi, skušati ga spodriniti
marcher sur le corps de quelqu'un po-, pregaziti koga
marcher devant quelqu'un iti pred kom; figuré utirati komu pot
marcher droit iti svojo ravno pot; storiti; kar je treba storiti
marcher dans les eaux de quelqu'un držati s kom
marcher sur des épines, sur des charbons ardents, sur des œufs hoditi kot po trnih, po žerjavici, po jajcih
marcher sur les mains hoditi po rokab
marcher de pair avec quelqu'un iti s kom z roko v roki
ne pas marcher ne (hoteti) sodelovati, se pridružiti
marcher au pas ubogati
marcher au même pas (figuré) iti v istem koraku
marcher à grands pas delati velike korake, hiteti
marcher sur quelqu'un planiti na koga
marcher sur les pas, sur les traces de quelqu'un ubirati stopinje za kom, posnemati koga
marcher sur le pied de quelqu'un komu na nogo stopiti, pohoditi koga
marcher sur la pointe du pied hoditi po prstih
marcher à quatre pattes iti po vseh štirib
marcher comme sur des roulettes (figuré) iti kot po maslu
marcher à sa ruine drveti v svojo pogubo
marcher à souhait iti po želji, iti v redu
marcher sous quelqu'un (militaire) biti pod poveljstvom kake osebe
marcher sur quelqu'un, quelque chose povsod (vedno) naleteti na koga, na kaj
marcher sur les talons de quelqu'un biti komu za petami
marcher à tâtons tavati, tipaje boditi
marcher avec son temps iti s časom, biti sodoben
marcher dans les ténèbres (figuré) tavati v temi
ça marche (familier) gre v redu, gre dobro
ça marche mal ne gre, kot bi moralo iti

mare m

1. morje:
andare per il mare pluti
colpo di mare močen val
forza del mare jakost morja
furia di mare morski vihar
frutti di mare morske specialitete; školjke
gente di mare pomorščaki
in balia del mare prepuščen valovom, morskim tokovom
in alto mare na odprtem morju
il progetto è ancora in alto mare pren. načrt je še daleč od uresničitve
lupo di mare pren. morski volk
mare agitato, burrascoso nemirno, razburkano morje
mare grosso viharno morje
braccio di mare morska ožina
buttare a mare pren. znebiti se česa, opustiti kaj
cercare per terra e per mare iskati povsod
portare acqua al mare pren. nositi vodo v morje, delati jalove stvari
promettere mari e monti pren. obljubljati gradove v oblakih; obetati zlate gradove
una goccia nel mare pren. kaplja na dnu morja
un mare senza fondo pren. brezno brez dna

2. geogr.
Mare Mediterraneo Sredozemsko morje
Mare Adriatico Jadransko morje
Mare del Nord Severno morje
Mare Baltico Baltsko morje
Mare Egeo Egejsko morje
Mare Ionio Jonsko morje
Mar Nero Črno morje
Mar Rosso Rdeče morje

3. geogr. morje (na Luni)

4. morje, velika površina:
mare di sabbia peščeno morje

5. morje, velika količina, množina:
versare un mare di sangue prelivati potoke krvi
mare magno pren. ogromno
PREGOVORI: l'acqua va al mare preg. denar se denarja drži

mare -is, n (indoev. *mori, mōri; prim. sor. besede: kelt. mor = got. marei = stvnem. marī, merī = nem. Meer = sl. morje, sor. je morda tudi skr. maryādā morsko obrežje in gr. ἀ-μάρα jarek, vodovod)

1. (obzemeljsko, svetovno, vesoljno) morje, ocean (naspr. terra, ager): Enn., Pl., Ter., L., Plin., Lucr. idr., mari N. po (na) morju, m. profundum et immensum Ci., m. vastum atque apertum C., m. placidum, m. tumidum V., m. tumultuosum, m. ventosum H., m. nostrum C. naše = Sredozemsko, m. superum Ci. Zgornje = Jadransko, m. inferum Ci. Južno = Etrursko, m. externum C. Zunanje = Atlantsko, m. angustum N. morska ožina, maris pontus V. morska globina; z apoz. Oceanus: T., Mel., Amm., proximus mare [Oceanum] C. ali z atrib. adj. Oceanum: quam mare Oceanum … circumluit T. (drugi berejo Oceanus); pesn. metaf.: mare aëris Lucr. zračno morje, morje zraka = zrak, ozračje; pesn. pren. o trdosrčnežu: e mari natus Cat., Tib. ali: te mare genuit O. ali te saevae progenuere ferae aut mare O.; preg.: fundere aquas in mare O. vodo nositi v morje = kaj nepotrebnega delati, maria montesque polliceri S. zlate gore, hribe in doline obljubiti (obljubljati); v preg. sta prišli pozneje tudi rekli: maria omnia caelo miscere V. nebo in zemljo zmešati = grozovit vihar vzbuditi, in: mare caelo confundere Iuv. nebo in zemljo zmešati = poskusiti (poskušati) vse, kar je mogoče.

2. meton.
a) morska voda: vinum mari condire Plin., Chium (sc. vinum) maris expers H. nemešano (po drugih: spačeno, ki ni videlo morja).
b) barva morja, morska barva: Plin.

Opomba: Abl. sg. -ī, pesn. včasih tudi -e: Varr. fr., Lucr., Lact., éxiguúm plenó dé mare démat aquaé O.; nenavaden gen. pl. marum Naev. ap. Prisc.

marinare v. tr. (pres. marino)

1. kulin. marinirati

2.
marinare qcs. pren. kaj ljubosumno varovati

3.
marinare la scuola pren. hoditi v enajsto šolo, špricati šolo

máriti mârīm
1. marati: on ne mari ni za što; slabo tko, ko je kod nas mario za svijet koga više nema
2. marati, ljubiti: bio je valjan čovjek, ali ga nismo marili
3. rad biti: zar ja ne bih mario biti pravnik
4. to ne mari ništa nič ne de; marim ja kaj me briga

marītō -āre -āvī -atum (marītus)

1. (o)ženiti (moškega), zamož da(ja)ti, (o)možiti (žensko): maritandum esse principem T., alicuius filiam splendidissime m. Suet., matrimonia m. Ap. skleniti (sklepati), lex de maritandis ordinibus Suet. (= lex marita H.; gl. marītus) zakon o sklenitvi zakonskih zvez; subst. pt. pf. marītātae -ārum, f omoženke, poročene ženske, zakonske družice (naspr. virgines): Lact.

2. metaf.
a) (o rastl.) oploditi (oplojevati): glaebas fecundo rore Cl., hoc maritantur virescentia e terra Plin.;
b) (o živalih) maritari (med.) ploditi se, razmnoževati se, pariti se: Varr., (pass.) biti oploje(va)n, biti oplemenje(va)n: Col., Plin.
b) rastline privez(ov)ati na kaj, spojiti (spajati) s čim: (sc. vitibus) maritare populos H., ulmos vitibus Col.

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

Mark³, das,

1. Anatomie mozeg, (Knochenmark) kostni mozeg; (Rückenmark) hrbtenjača (verlängertes podaljšana); in Nebennieren: sredica

2. bei Pflanzen: stržen, sredica (tudi figurativ)

3. (Tomatenmark) mezga

4. figurativ jedro durch Mark und Bein gehen spreleteti do mozga, iti do kosti; bis ins Mark do kosti, do mozga, v živo; an Mark zehren izmozgavati; Mark in den Knochen haben imeti kaj v sebi, biti močan/korajžen

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

marmite [-mit] féminin lonec (za kuhanje); kotel; argot, militaire granata

marmite autoclave, à pression (= cocotte féminin minute) brzokuhalni lonec
nez masculin en pied de marmite sedlast nos
marmite norvégienne kuhalni zaboj
marmite de Papin Papinov lonec
faire bouillir, faire aller la marmite prispevati svoj del(ež) h gospodinjstvu
la marmite est renversée (familier) tu ni več kaj dobiti

marri, e [mari] adjectif žalosten, otožen

être marri de quelque chose obžalovati kaj
j'en suis (bien) marri zelo mi je žal

martyr¹ [má:tə] samostalnik
mučenik, -nica
figurativno trpin, žrtev

to make a martyr of o.s. delati se mučenika; žrtvovati se (for za)
to be a martyr to s.th. trpeti za čem
to die a martyr to (ali in the cause of) žrtvovati življenje za kaj

marvel¹ [mé:vəl] samostalnik
čudo, čudovitost

an engineering marvel čudo tehnike
to be a marvel at s.th. znati kaj čudovito
it is a marvel to me how čudim se kako
pogovorno he is a perfect marvel je pravo čudo, je fantastičen

master¹ [má:stə] samostalnik
gospodar; predstojnik, delodajalec; lastnik (hiše, psa itd.); mojster (obrtnik in umetnik); kapitan trgovske ladje
(tudi britanska angleščina) učitelj, profesor
britanska angleščina rektor, ravnatelj (v nekih kolegijih)
umetnost mojster, umetnina (starejšega mojstra)
univerza magister; gospodič (nagovor za fante višjih slojev do 16. leta)
britanska angleščina vodja, čuvar (v naslovih na angleškem dvoru)
pravno glavni sodni zapisnikar, glavni arhivar na soditču; matrica gramofonske plošče

the Master Kristus
to be master of s.th. obvladati kaj
to be one's own master biti svoj gospodar, biti neodvisen
to be master of one's time razpolagati s svojim časom
to be master of o.s. obvladati se
like master like man kakršen gospodar, tak sluga
master and man gospodar in delavec (sluga)
to make o.s. master of s.th. polastiti se česa, obvladati kaj
Master of Arts magister filozofije
Master of Science magister naravoznanstva
Master of Ceremonies šef ceremoniala
Master of (the) Hounds vodja lova
Master of the Horse dvorni konjar
zgodovina Master of the Revels vodja dvorne svečanosti
master mariner kapitan trgovske ladje
ameriško, ekonomija master agreement okvirna tarifa
glasba master chord prevladujoč trozvok
master copy originalni izvod (dokumenta, filma, plošče), avtorski izvod (literarnega dela)
tehnično master pattern vzorčni model
zgodovina master singer mojster pevec (nemški pesniki 14: 16. stol.)
master tooth podočnik (zob)
master touch mojstrstvo; uglajenost, zadnja ugladitev, izpiljenje (npr. teksta)
tehnično master wheel glavno pogonsko kolo

masticare v. tr. (pres. mastico)

1. žvečiti, prežvekovati (tudi pren.):
masticare amaro, veleno pren. kuhati jezo
masticare male qcs. pren. kaj težko sprejeti, prenesti, prenašati

2. pren. žebrati, mrmrati:
masticare delle scuse izžebrati opravičilo
masticare male una lingua slabo tolči jezik

maščeváti to avenge, to revenge

maščeváti koga to avenge someone
maščeváti se nad to avenge oneself on (someone), to be revenged on (someone), to wreak vengeance upon (someone), to get one's own back
maščeváti se za to take vengeance for (kaj something), to avenge (something)
maščeváti se komu za kaj to avenge oneself on someone for something, to be avenged on someone for something, to wreak revenge on someone for something, to retaliate against someone for something
maščeval se bom I'll be revenged, pogovorno I'll get my own back

maščeváti venger

maščevati se tirer vengeance, se venger
maščevati se za kaj nad kom se venger de quelque chose sur quelqu'un

māteria -ae, f in māteriēs -ēī, f (= „matična tvarina“: māter)

1. tvar(ina), snov (iz katere kaj izhaja, se kaj tvori ali vzdržuje): materia rerum Ci. prvina stvari, quaeque de suā materiā grandescere Lucr., materia rudis Lucan. = Kaos, ferri materia Iust. železna ruda, materiam superabat opus O. izdelava je presegala tvarino, delo je presegalo tvarino, tako tudi: materiae non cedit opus Mart.; deum imagines mortalibus materiis in species hominum effingere T.
a) gradivo, surovina: aere praeterea ferroque et linteis et sparto et navali alia materia ad classem aedificandam L., delata materia omnis infra Veliam L., materies parietum Vitr.
b) zidarsko apno: Iust.
c) gorivo, netivo: materiam praebet seges arida O., et habentem semina flammae materiam iactant O.
d) redivo, hranilna snov: materia imbecillissima, media, valentissima Cels.
e) živila ali zaloga živil, živež, hrana: consumere materiam O.; od tod pren.: fortuna temeritati consulis materiam dedit L. je dala hrano (= pobudo) nepremišljenosti, je okrepila nepremišljenost, materia ficti O. zaloga (obilica) domislekov, izmišljenih pretvez.
f) gnoj: Cels., Veg.

2. occ. les, stavbni, tesarski les, lesovje, lesovina: lenta materies Pl., cupam materiā ulmeā aut fagineā facito Ca., omni materiā et cultā et silvestri … utimur … Ci. vse drevje, tako zasajeno kot tudi samoraslo, materiam caedere L., materies vitis Ci. deblovina (naspr. sarmenta, materia caesa C. posekan les), arida, umida C., materia viridis L. svež les, inter librum et materiam Col. med lubjem in deblom, genus surculorum aptum materiae Col. za les in drva; tako tudi pogosto o vejah: Col.; lignorum (drv), materiae (stavbnega lesa) aggestus T., ligna, materiae Plin. iun.; poseb. bruna, debla, hlodi, grede, tramovi: Amm., bipedalis C., directa C. po dolgem položene grede, praeacuta C.

3. metaf.
a) znanstvena, pisateljska ali umetniška tvar(ina), snov, material, predmet, vsebina, gradivo, tema, osrednji predmet, naloga: Q., Sen. ph., Suet., Vell., Amm. (pri vseh obl. materia), materia sapientiae, artis Ci., materia sermonum Ci. ep., materies felix in carmina, materia iocosa O., Aesopus quam materiam repperit Ph., sumite materiam vestris, qui scribitis, aequam viribus H., crescit mihi materies Ci. predmet (snov) mi raste (se veča, širi) pod roko, materia aequitatis Ci. točka v pravičnosti.
b) vzrok, povod, razlog, priložnost, pobuda, vir: quid odisset Clodium, segetem ac materiem gloriae suae? Ci., materia seditionis Ci., L., Iust., materia belli Cu., Iust., Vell., Suet., Amm., longo materia bello T., plurima ad fingendum materies T., materies fingendi Aur., materies omnium malorum S., aurum, summi materies mali H., materiam quaerere amori O., materiam dare invidiae ali bonitati Ci., materiam praebere criminibus L. povod za sum(ničenje), detrahere materiem sceleri T.; z inf.: materia dicere Ci., Suet., pro materiā O. stvari primerno.
c) duševni zastávek (zametek), duševna zasnova, (duševna) zmožnost, nadarjenost, talent, darovitost, dar, glava, nrav, narava, čud (f.): Q., materies atque indoles Ci., materia ingentis decoris L., angebatur Tullia nihil materiae in viro neque ad cupiditatem neque ad audaciam esse L. da ni nikakor primeren, duritiem silvis depone, non sum materiā digna perire tuā O. zaradi tvoje kot les brezčutne narave.
d) (o živalih) pleme, pasma, vrsta, rod: generosa, vetus Col.

Opomba: Star. gen. materiai: Lucr.

máterin (-a -o) adj. materno; di, della madre:
materine prsi poppa
materin obraz volto materno
biti v sorodu po materini strani essere imparentato in linea materna, per parte di madre
materin jezik lingua materna, madrelingua
držati se materinega krila essere attaccato alle gonnelle della madre
kaj dobiti že z materinim mlekom acquisire, succhiare qcs. col latte materno
bot. materina dušica timo, serpillo (Thymus)
materino znamenje macchia epatica
bot. materina trava partenio (Chrysanthemum partenium)
materino ime in priimek maternità