Franja

mengua ženski spol pojemanje, upadanje, zmanjšanje; pomanjkanje, revščina; sila, potreba; sramota

sin mengua brez vsakega kratenja

meno

A) avv.

1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne

4.
meno male (che) k sreči

5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

Č) agg. invar.

1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!

3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

D) m invar.

1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno

2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj

menoscabo moški spol škoda, izguba; zmanjšanje

sin menoscabo (de) brez škode za

mēns, mentis, f (indoev. kor. *men- misliti; prim. skr. máti- misel, mnenje, gr. μένος, lat. me-min-i, sl. pamet, meniti, hr. pȁmet, lit. mintìs misel, ideja, išmintìs pamet, got. anaminds domneva, gamunds spomin = stvnem. gimunt spomin; prim. tudi memini) mišljenje in sicer

1. miselnost, miselna sposobnost, pamet, razum(nost), um, preudarnost, razsodnost, starejše sprevidnost, duh: V., Cat., Lucr. idr., mens, cui regnum totius animi (nad vso dušo) a naturā tributum est Ci., mens et ratio Ci. pamet in razum, timor omnium mentes animosque perturbavit C. preudarnost in pogum, glavo in srce, mens publica Ci. državniška modrost, sana Ci., H. zdrava pamet (naspr. amentia), suae mentis esse ali mentis compotem esse Ci. biti pri zdravi pameti, mente captus Ci. = inops mentis O. = mente lapsus Suet., mente alienatā C. slaboumen ali blazen, sine ullā mente brez premisleka, brez pomisleka, mens ut rediit O. zavest.

2. mišljenje, miselnost, prepričanje, nazor, srce, čud, narava, značaj, temperament: Lucan., Ap., mens animi Pl., Lucr., Cat., mens bona O., Pers., Q., Sen. ph., Petr., mala mens Ter., Tib., aversa deae mens V. neugodno, nenaklonjeno mišljenje, inimica mens N., integra H., pura Plin., illiberalis Q., perniciosissima Q., mens animi vigila Lucr., vestrae mentes atque sententiae Ci. mišljenje in mnenja, mens cuiusque is est quisque Ci. mišljenje posameznika je posameznik sam, tvoje mišljenje — to si ti, animi, qui nostrae mentis sunt L. občutja, nagnjenja, ki se ujemajo z našim značajem, nam ut ad bella suscipienda Gallorum alacer ac promptus est animus, sic mollis ac minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum est C. kakor so Galci srčni … tako so mehkužni, multas mente expromam querellas Cat. iz dna srca; occ.
a) duševno razvnetje, razvnetost, strast(nost), čustvo, jeza, srd, nejevolja, srčnost, pogum: Sil., Val. Fl., compesce mentem H. jezo, dolor quod suaserit et mens H. strast, verba, quae timido possunt addere mentem H. srčnost da(ja)ti, mala mens (strast) furorque vecors Cat., mentes (acc.) demittunt V. srčnost jim upada.
b) vest: cum vero iurato sententia dicendast meminerit deum se adhibere testem id est ut ego arbitror mentem suam qua nihil homini dedit deus ipse divinius Ci., rubet auditor cui frigida mens est criminibus, tacita sudant praecordia culpa Iuv., quos diri conscia facti mens habet attonitos et surdo verbere caedit Iuv.

3. meton.
a) misel, misli: mentem inicere Ci. ali mittere V. navdahniti komu misel, utinam tibi istam mentem di duint Ci., numquid vis? (De.) Mentem vobis meliorem dari Ter., hac mente N. po tem premisleku, optemus meretrici bonam mentem Sen. rh., dii omnium mentes perspiciunt Ci.
b) spomin, mnenje, misel, nazor, pogled na kaj, namen, naklep, namera, sklep, načrt, volja: mentem effici rebantur Ci., mens memor Lucr. zvest spomin, venire (alicui) in mentem na pamet, na misel prihajati (komu), spominjati se; z gen.: hominum fortunas (= fortunae) Naev. fr., temporis, hominis, tuarum virtutum Ci.; z nom.: non venit in mentem pugna apud Regillum lacum? L., numquam ea res tibi tam belle in mentem venire potuisset, nisi … Ci.; z de in abl.: ut lepide atque astute in mentem venit de spectaculo malae Ci.; z inf.: qui in mentem venit tibi istuc facinus facere tam malum? Pl., qui in mentem venit tibi istaec dicta dicere? Pl., cum igitur hoc animal tam sit canorum sua sponte, quid in mentem venit Callistheni dicere deos gallis signum dedisse cantandi, cum id vel natura vel casus efficere potuisset? Ci.; z ACI.: neque eis venit in mentem suis tergis, suis cervicibus virgas illas securesque imminere quas ad metum aliorum praeferrent L.; z ut: ei in Galliā primum venit in mentem, ut … Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: veniat in mentem, ut (kako) trepidos quondam maiores vestros intra moenia compulsos … defenderimus L.; v enakem pomenu tudi: in mentem (mihi, mi) est ali fuit Pl., Ter., id ego iusiurandum patri datum usque ad hanc aetatem ita conservavi, ut nemini dubium esse debeat, quin reliquo tempore eadem mente sim futurus N. bom istega mnenja, ne odstopam od svojega mnenja, mentibus (naspr. vocibus) reliquorum respondebo Ci., longe mihi alia mens est S. jaz mislim povsem drugače, quā facere id possis, nostram nunc accipe mentem V., immittere corpus in undas mens fuit O. njegov namen je bil, nameraval je, rege incolumi mens omnibus una est V., muta istam mentem Ci., sed simul ex nimia mentem pietate labare sensit O. voljo; tako tudi pl.: protinus ereptas viventi pectore fibras inspiciunt mentesque deum scrutantur in illis O., explorare mentes deorum ali quaesitas intrare (spoznati) mentes superûm Sil.

4. pooseb. Mens Méns, boginja zavednosti, zavesti: O., qui inspectis fatalibus libris rettulerunt patribus, quod … et Iovi ludos magnos et aedes Veneri Erycinae ac Menti vovendas esse L., Menti aedem T. Otacilius praetor vovit L. (po bitki ob Trazimenskem jezeru je pretor Tit Otacilij (T. Otacilius) tej boginji obljubil svetišče na Kapitoliju; posvetitev tega svetišča so praznovali vsako leto 8. junija.)

Opomba: Nom. sg. mentis: Enn. ap. Varr., Prisc.; vulg. abl. sg. menti: Col. poet.

mer|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Maß
figurativno zvrhana mera ein gerüttelt Maß
figurativno mera je polna! Das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
ne poznati mere kein Maß kennen
brez mere zügellos, maßlos
čez mero übermäßig, maßlos
iti čez vsako mero sich übersteigern (in)
do določene mere bis zu einem gewissen Grad
do te mere insofern
po meri nach Maß
ni po moji meri figurativno es ist nicht meine Schuhgröße/Schuhnummer
v določeni meri gewissermaßen
v isti meri gleichermaßen
v kolikšni meri inwiefern
v polni meri in vollem Maße
v veliki meri weitgehend
v največji meri höchst, in höchstem Maße
v polni meri voll
v večji meri in erhöhtem Grad
v vedno večji meri zunehmend
v veliki meri in hohem Maße
v zadostni meri hinreichend
za dobro mero als Draufgabe
|
s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo nach dem Maß, mit dem ihr [meßt] messt und zuteilt, wird auch euch zugeteilt werden

merced ženski spol plačilo, mezda; milost, prizanesljivost; usluga, uslužnost; samovoljnost

a merced zastonj, brez plačila
merced a vostra, generosidad zahvaljujoč se vaši velikodušnosti
Vuestra merced Vaša milost (skrčeno v: usted)
darse (entregarse, rendirse) a merced predati se na milost in nemilost
estar a merced de alg. biti v rokah (v oblasti) nekoga
¡merced! ¡muchas mercedes! hvala lepa

merci² [mɛrsi] féminin milost

sans merci brez milosti
à la merci prepuščen milosti
le navire est à la merci des flots déchaînés ladja je igračka razburkanih valov
abandonner, laisser, mettre quelque chose à la merci de quelqu'un prepustiti kaj samovolji kake osebe
demander, implorer merci prositi za milost
se livrer à la merci de quelqu'un, se rendre à merci predati se komu na milost in nemilost

mercury [mə́:kjuri] samostalnik
kemija živo srebro
šaljivo sel
figurativno živahnost

Mercury Merkur (bog in planet); botanika golšec
the mercury is rising barometer se dviga; figurativno morala se dviga
he has no mercury in him je brez življenja
elektrika mercury converter živosrebrni usmernik

mere¹ [míə] pridevnik (merely prislov)
gol (slučaj), sam, pravi, popoln

a mere excuse samo izgovor
a mere nobody niče
pravno of mere motion samovoljno, brez pridržkov

meretrīx -īcis, f (iz glag. merēre) javna hotnica, blodnica, kurba, prostitutka (z dodatkom mulier ali brez): ita sunt hic meretrices omnes elecebrae argentariae Pl., meretricem indigne deperit Pl., Ter., proterva meretrix procaxque Ci., stat meretrix certo cuivis mercabilis aere Augusta (= Mesalina) O., regina (= Kleopatra) Plin., Manilia Gell., meretrix, inter multos se dividit Sen. ph. idr.

Opomba: Gen. pl. meretricum: Sen. ph., redko meretricium Sen. rh.

merit¹ [mérit] samostalnik
zasluga, vrednost, odlika, prednost, dobra stran

pravno the merits bistvo, glavne točke (zadeve)
pravno to decide a case on its merits upoštevati vse argumente za in proti
the merits and demerits of a case dobre in slabe stvari zadeve
pravno to inquire into the merits of a case temeljito zadevo preučiti, iti stvari do dna
on its own merits samo na sebi, v bistvu
without merit brez vrednosti, prazen, brez vsebine, neveljaven
to make a merit of šteti si v zaslugo
a man of merit zaslužen človek
to reward s.o. according to his merits nagraditi koga po njegovih zaslugah, dati komu kar mu gre
ekonomija merit pay plačilo po učinku
ekonomija, politika merit system sistem nastavitve in napredovanja na temelju sposobnosti

mērito m

1. zasluga:
a pari merito šport z istim časom, enako plasiran
dare merito a qcn. di qcs. priznati komu zasluge za kaj
la riuscita va, torna a merito di tutti i collaboratori za uspeh so zaslužni vsi sodelavci

2. ekst. vrednost:
opera di nessun merito delo brez vsakršne vrednosti

3. plačilo:
Dio ve ne renda merito! Bog poplačaj!

4. bistvo:
entrare nel merito di una questione lotiti se bistva, razčleniti bistvo problema

5. (v označevanju odlikovanj)
medaglia al merito militare medalja za vojne zasluge

meritō -āre -āvī (frequ. gl. merēre)

1. (za)služiti: HS D annua Plin., fundus, qui sestertia dena meritasset Ci. ki je prineslo.

2. (s subst. stipendia in brez njega) služiti za vojaško mezdo, služiti v vojski, biti vojak: meritavere Cato ait pro meruere Ca. ap. P. F., tunc terga dedisse damnatis Siculas longe meritare per oras impositum, donec Latio decederet hostis Sil.

mesa ženski spol miza; hrana, oskrba; (visoka) planota; stopniščni presledek

mesa andante, mesa parlante premikanje (trkanje) mize (spiritizem)
mesa catalana bogato obložena miza
mesa de(l) comedor jedilna miza
mesa de charnela(s) sklopna miza
mesa escritorio, mesa de despacho pisalna miza
mesa extensible raztegljiva miza
-ministro delovna (pisalna) miza
mesa de noche nočna miza
mesa plegable zložljiva miza
mesa puesta pogrnjena miza
mesa rodante (Am) tekoči trak
vino de mesa namizno vino
cubrir la mesa prinesti jedila na mizo
alzar (quitar, levantar) la mesa pospraviti mizo
poner la mesa pogrniti mizo
a mesa puesta brez truda in dela; o pravem času
sentarse a la mesa za mizo sesti
comer en mesa jesti pri skupni mizi za goste

mesečína moonlight, moonshine

brez mesečíne moonless
obsijan od mesečíne bathed in moonlight, moonlit
hoja v mesečíni (bolezen) sleepwalking, somnambulism

mêso s
1. meso: jagnjeće, goveđe, svinjsko, krmeće meso; jelo s -om; sušeno, suho meso; jabuka ima slatko meso; divlje meso; živo meso
2. odprta rana
3. topovsko meso topovska hrana
4. debelo meso zadnjica
5. kola -a kup mesa, veliko telo brez duha; ni riba ni meso oseba brez izrazitih lastnosti

mesó carne f

belo (človeško, konjsko, kuhano, pečeno, nasoljeno, pusto, posušeno, sesekljano, brez kosti, mastno, pokvarjeno) meso carne f blanca (humana, de caballo, cocida, asada, salada, magra, seca, picada, sin hueso, grasa, podrida)
ovčje meso (carne f de) cordero m
goveje meso carne de vaca, A carne de res
konservirano meso carne de conserva, carne en lata
zmrznjeno meso carne congelada (ali helada)
divje meso (med) carnosidad f, excrecencia f carnosa
zastrupljenje z mesom (med) botulismo m
meso postati (fig) hacerse carne, encarnarse

méthode [metɔd] féminin metoda, postopek, način, pot; sistem; načrt

avec méthode metodično, načrtno, sistematično
sans méthode nemetodično, nenačrtno, nesistematično, brez metode
méthode analytique, synthétique analitična, sintetična metoda
méthode de comparaison primerjalna metoda
méthode de comptabilité knjigovodstven sistem (knjiga)
méthode de travail delovna metoda
méthode fiscale, d'imposition davčni sistem (knjiga)
méthode de piano klavirska šola (knjiga)
méthode rapide hiter postopek
manquer totalement de méthode biti brez metode, nemetodičen

metóda method; form of procedure; system; manner

ta knjiga je napisana brez metóde this is a disjointed book
vsak ima svojo metódo every one has his own way of doing things
uporabiti novo metódo to apply (ali to adopt) a new method

mētodo m

1. metoda, način; postopek:
non aver metodo delati brez reda
metodo globale šol. globalna metoda

2. ekst. red:
con metodo urejeno, načrtno

3. učbenik

4. šport napadalna taktika (pri nogometu)