Franja

belemmert, belämmert neumen, trapast; belemmert sein biti ogoljufan

Belén Betlehem

belén m jaslice; hrup, zmešnjava; čenčanje, čenče
es un Belén je zapletena zadeva
estar en Belén ne biti pri stvari
meterse en belenes v nevarno zadevo se spustiti

belíč farthing

biti brez belíča to be (dead) broke; (knjižno humoristično) to be impecunious
to ni vredno belíča it's not worth a (brass) farthing
plačal vam bom do zadnjega belíča I'll pay you to the last farthing

belìč liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol

brez beliča biti n'avoir pas le sou (ali pas un liard, pas un rond, familiarno pas un radis)

belìč (-a) m quattrino; ekst. denari, quattrini:
biti brez beliča essere senza il becco di un quattrino

belief [bilí:f] samostalnik
vera, zaupanje, prepričanje; mnenje, mišljenje

the Belief apostolska vera
to the best of my belief kolikor je meni znano
easy of belief lahkoveren
hard of belief nezaupljiv
light of belief lahkoveren
ready of belief lahkoveren, zaupljiv
past all belief neverjeten
to stagger belief biti komaj verjeten

belligeranza f vojskovanje, vojna, vojno stanje:
essere in rapporto di belligeranza biti v vojni, vojskovati se

belly¹ [béli] samostalnik
anatomija trebuh; vamp, želodec, maternica
geologija odebelina žile

a hungry belly has no ears lakote ne utešiš z besedami
pot belly velik trebuh, vamp
to have fire in one's belly biti inspiriran

bemerkbar opazen, (wahrnehmbar) viden; sich bemerkbar machen pojavljati se, pokazati se, biti opazen, prihajati do izraza, durch Rufen usw.: obrniti/obračati pozornost nase, opozoriti nase

benachteiligt zapostavljen, prikrajšan, na slabšem; benachteiligt sein biti na slabšem

Benachteiligung, die, zapostavljanje; zapostavljenost, prikrajšanost, neugoden položaj; eine Benachteiligung sein biti ovira

bēnda f

1. obveza, povoj, preveza:
benda elastica elastični povoj
avere la benda agli occhi pren. biti slep za kaj
gli è caduta la benda dagli occhi pren. spregledal je, odprle so se mu oči

2. tančica, koprena

bender [béndə] samostalnik
sleng nekaj velikega; krokanje, pijančevanje; šestpenijski novec

to go on a bender iti krokat
to be on a bender biti pijan

bendisposto agg. naklonjen:
essere bendisposto verso qcn. biti komu naklonjen

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

benedictino benediktinski

benedictino m benediktinec (menih, liker)
ser un benedictino biti zelo učen in delaven

bénéfice, populaire bénef [benefis, benɛf] masculin dobiček; korist; dohodek; prihranek; ugodnost; pravica, privilegij

bénéfices de l'année letni prebitek
bénéfice brut, net bruto, neto dobiček
bénéfice des circonstances attenuantes pravica do olajševalnih okolnosti
bénéfices pluriel commerciaux, industriels poslovni dobiček
bénéfice ecclésiastique (cerkvena) nadarbina, beneficij, prebenda
bénéfice d'exploitation prometni dobiček
bénéfice de gestion prihranek pri upravnih stroških
bénéfice de placement dobiček iz naložb kapitala
bénéfice du pauvre pravica, privilegij revnih
sous bénéfice d'inventaire s pridržkom naknadne preveritve
distribution féminin d'un bénéfice, répartition féminin de bénéfice delitev dobička
excédent masculin de bénéfice presežek v dobičku
impôt masculin sur les bénéfices davek na dobiček, na dohodke
marge féminin de bénéfice (brut) marža, razlika med prodajno in kupno ceno
part féminin de bénéfices delež na dobičku
participation féminin aux bénéfices udeležba pri dobičku
donner un spectacle au bénéfice de prirediti predstavo v korist ...
être intéressé aux bénéfices biti udeležen pri dobičku
faire de beaux bénéfices, (populaire) faire du bénef doseči (lep) dobiček
il a été élu au bénéfice de l'âge bil je izvoljen, ker je bil najstarejši
rapporter des bénéfices donašati dobiček

bénéficiaire [-fisjɛr] adjectif ki zadeva dobiček; masculin koristnik, upravičenec, prednostnik, prejemnik; remitent

bénéficiaire d'allocation de chômage prejemnik podpore za brezposelne
bénéficiaire d'annuité, d'une rente prejemnik rente, rentnik
marge féminin, part féminin, solde masculin bénéficiaire marža (dobička), delež, prebitek pri dobičku
être bénéficiaire biti donosen

benignità f

1. dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, ljubeznivost:
usare benignità verso qcn. biti ljubezniv s kom

2. blagost, prizanesljivost

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.