Franja

ἡγεμονικός 3 (ἡγεμών) 1. sposoben, da kaj začne, sposoben za vodnika, ἡγεμονικώτερος πρὸς τὴν φύσιν ταύτην spretnejši, pripravnejši v tem (t. j. da ponudi prvi bratu roko v spravo), πρὸς τὰ πονηρά zapeljujoč, zvajajoč k … 2. sposoben, pripraven za vodstvo (poveljevanje), izveden v vodstvu.

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ἠερέθομαι [Et. ἀ(ϝ)ερ (gl. ἀείρω) + predpona -εθο-] ep., vzpor. obl. k ἀείρομαι visim s česa τινός; frfotam, letam semtertja; φρένες pamet je vihrava, frfrasta, lahkomiselna.

ἠθικός 3 (ἦθος) ki spada k značaju, značajen, poučen, ki slika nravstven, moralen značaj; λόγος nravoslovje, τὰ ἐθικά etika, nravoslovje.

ἡλιακός (ἥλιος) ki pripada k solncu; περίοδος solnčni obhod.

ἡλιῶτις, ιδος, ἡ poet. ki spada k solncu, ἀκτίς solnčni žarek.

ἡμι-δαρεικόν, τό pol darejka (okr. 12 K).

ἡμι-μναῖον, τό pol mine (okr. 50 K).

ἦ-μος (gl. τῆμος) veznik korrel. k τῆμος, τηνικαῦτα, τότε ep. ion. poet. 1. ko, kadar, med tem ko. 2. bržko, kadarkoli (vedno z ind., samo Od. 4, 400 cj. = vsakokrat, kadar).

ἡνιοχικός 3 ki spada k vozniku.

θᾶκος, ὁ (θάσσω), ion. θῶκος, ep. θόωκος 1. stol, sedež. 2. seja, skupščina, zbor θῶκόνδε v skupščino, k seji.

θεωρέω (θεωρός) 1. gledam, ogledujem, opazujem, zaznam, zapazim, sem gledalec, prisostvujem pri svečanostih ali igrah (τὰ Ὀλύμπια, ἀγῶνα), hodim, pošiljam poslance k slavnostnim igram, στρατιώτας pregledujem. 2. duševno: gledam, preiskujem, premišljujem, preudarjam, presojam po čem; NT izvem, opazim, vidim.

θεωρικός 3 ki spada k svečanosti, τὰ θεωρικά vstopnina za gledališče, ki jo je atenska država plačevala od Perikleja sem ubogim meščanom.

θηρᾱτικός 3 ki spada k lovu, lovski, τῶν φίλων τὰ θηρατικά umetnost (spretnost), pridobivati prijatelje.

θνῄσκω (gl. θάνατος) [v prozi skoraj vedno ἀπο-θνῄσκω; fut. θανοῦμαι, aor. ἔθανον, pf. τέθνηκα, pt. τεθνηκώς, poleg tega τέθνατον, τέθναμεν, τεθνᾶσι, ἐτέθνασαν, opt. τεθναίην, impf. τέθναθι, inf. τεθνάναι, pt. τεθνεώς, ῶσα, ός, ῶτος, fut. 3. τεθνήξω, adi. verb. θνητός; ep. fut. θανέομαι, 2 sg. θανέαι, inf. θανέεσθαι, pf. θανεύμενος, aor. cj. 3 sg. θάνῃσι, inf. θανέειν, pf. pt. τεθνηώς (τεθνειώς), ῶτος in ότος, fem. τεθνηυῖα] 1. act. umiram, poginem, padem v boju. 2. pass. k κτείνω: umorijo me, usmrtim se ὑπό τινος; pf. mrtev sem; pt. mrlič, mrtvec. 3. pren. (iz)umiram, izginjam πίστις, minevam, propadam.

θριαμβικός 3 ki spada k zmagoslavju, triumfatorski, κόσμος triumfatorska obleka; subst. ὁ (bivši) triumfator.

θῡμηγερέω (θυμός, ἀγείρω) samo pt. pr. ep. zavem se, pridem k sebi, odpočijem se, oddahnem se.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

θυστάς, άδος, ἡ poet. ki spada k žrtvi, daritven, λιταί prošnje pri daritvi.

ἱζάνω, ἵζω [Et. ἵζω iz si-zdo, kor. sed, gl. ἕζομαι. – Obl. impf. ἷζον, iter. ἵζεσκον, ἵζευ = ἵζου] 1. trans. posajam, velevam komu usesti se, βουλήν sklicujem sejo svetovalcev. 2. intr. a) usedem se, sedim εἴς τι, ἐπὶ δεῖπνον usedem se k obedu; zasedem; uležem se, utaborim se; b) usedam se, udiram se χῶμα. 3. med. uležem se v zasedo in prežim na koga.