-
στρεπτο-φόρος 2 (φέρω) ion. ki nosi verižico okrog vratu.
-
στυγητός 3 in 2 (adi. verb. od στυγέω) sovraštva vreden, (za)sovražen, oduren, mrzek NT.
-
Στύγιος 3 in 2 gl. Στύξ.
-
Στύξ, Στυγός, ἡ 1. reka v podzemlju. 2. rečica v severni Arkadiji; adi. Στύγιος 3 in 2 stigijski, mrzek, strašen.
-
στυφ(ε)λός 3 in 2 poet. 1. gost, čvrst, trd, grbast, hrapav. 2. robat, sirov, osoren, krut, strog.
-
στωμύλος 2 (στόμα) kdor ima dober jezik, zgovoren.
-
συγγενής 2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.
-
συγγνώμων 2 (συγ-γιγνώσκω) 1. a) ki odpušča, prizanaša, popustljiv, obziren, τινί nasproti komu, τινός zaradi česa; b) ki pri-, dopusti, συγγνώμονές ἐστε κολάζεσθαι dopustite (dovolite), da se kaznujejo. 2. kar se da odpustiti, odpustljiv, dovoljen σύγγνωμόν τι γίγνεται καὶ πρὸς θεοῦ.
-
συγγνωστός 2 (γιγνώσκω) ki se more odpustiti, odpustljiv, opravičljiv, ξυγγνωστοί εἰσι ποθοῦντες dá ali more se jim odpustiti, jih opravičiti, ako hrepene.
-
σύγ-γονος 2 poet. = συγγενής.
-
συγ-κάταινος 2 kdor pristaja na kaj, pritrjujoč, zadovoljen s čim τινί.
-
σύγ-κληρος 2 poet. po žrebu določen komu s kom.
-
σύγκλητος 2 (συγ-καλέω) sklican, zbran; subst. ἡ senat.
-
συγ-κοινωνός 2 sodeležen; subst. sodeležnik, tovariš τινός, ἔν τινι v čem NT.
-
σύγ-κωμος 2 poet. tovariš veselega obhoda, udeležnik slovesnega izprevoda.
-
σύ-ζυγος 2 (συ-ζεύγνυμι) σύ-ζυξ, υγος, ὁ, ἡ skupaj vprežen, združen; ὁ tovariš, sodrug NT.
-
συμβατήριος 2 συμβατικός 3 kar se tiče sklepanja pogodbe, pomirljiv, spravljiv, prijenljiv, λόγοι predlogi o miru; subst. οὐδὲν ξυμβατικόν nič pomirljivega, nikakšno popuščanje.
-
σύμ-μαχος 2 (μάχομαι) 1. adi. kdor se skupno s kom vojskuje ali bojuje, kdor komu pomaga, zavezen, zavezniški. 2. subst. a) ὁ, ἡ zaveznik, sobojevnik, pomočnik; b) τὰ σύμμαχα pomožna sredstva za vojno.
-
σύμμεικτος 2 gl. συμμιγής.
-
συμμέτοχος 2 sodeležen; subst. ὁ sodeležnik τινός NT.