Franja

snidenj|e srednji spol (-a …) das Wiedersehen
na skorajšnje snidenje auf baldiges Wiedersehen
veselje ob snidenju die Wiedersehensfreude

sniff² [snif] neprehodni glagol
povleči zrak, vdihavati skozi nosnice, smrkati; vohati, vohljati; povohati, poduhati (at kaj)
figurativno prezirljivo vihati nos (at nad čem)
namrdniti se (at ob čem)
prehodni glagol
smrkniti (često in, up)
kaj; vohati (tudi figurativno)
(p)ovohati, izvohati

to sniff about vohljati, vohuniti
to sniff in vdihniti zrak (vonj, duh)
to sniff up vdihniti skozi nos (kak vonj, duh)

sobot|a [ó] ženski spol (-e …) der Samstag, der Sonnabend (prosta dienstfreier)
velika sobota der Karsamstag, Ostersamstag
ob sobotah samstags, sonnabends
ob sobotah zvečer samstagabends, am Samstagabend
v soboto am Samstag/Sonnabend
v soboto zvečer am Samstagabend
zapoved praznovanje sobote das Sabbatgebot

sobota samostalnik
(dan v tednu) ▸ szombatV družbi sorodnikov in prijateljev je jubileju nazdravila minulo soboto. ▸ Rokonai és barátai társaságában múlt szombaton kocintott az évfordulóra.
Povezane iztočnice: delovna sobota, prosta sobota, velika sobota

sobóta Saturday

ob sobóth on Saturdays
v sobóto on Saturday
vélika sobóta religija Holy Saturday

sobóta samedi

ob sobotah, vsako soboto le samedi, tous les samedis
prihodnjo soboto samedi prochain
velika sobota (religija) samedi saint

sobóta sábado m

ob sobotah (todos) los sábados
angleška sobota sábado inglés
velika sobota (rel) sábado de gloria, sábado santo

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

soir [swar] masculin večer; popoldan; čas od poldneva do polnoči

au, le soir zvečer
du matin au soir od jutra do večera
au soir tombant ob zmračitvi
à dix heures du soir ob desetih zvečer (ponoči)
à ce soir! nasvidenje nocoj, zvečer!
le soir de vie starost
dimanche soir v nedeljo zvečer
tous les mardis soir(s) vsak torek zvečer
hier (au) soir sinoči
presse féminin du soir večerni tisk
la veille au soir prejšnji večer, zvečer prejšnjega dne
le grand soir (figuré) oznaka za revolucijo v krogih anarhistov, pozneje komunistov
le soir descend, tombe noč pada na zemljo

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

sōl, sōlis, m (iz *sāu̯ōl; indoev. *séHu̯l̥-, gen. *sH(u)u̯én-s; prim. gr. (at.) ἥλιος, pesn. (homersko) ἠέλιος, dor. ἄλιος in ἀέλιος sonce, σέλας blesk, σελήνη, dor. σελάνα, eol. (lezboško) σελάννα [iz *σελασνα] luna, ἔλη, εἵλη, εἴλη (at.) sončna svetloba, sončna toplota, ἑλάνη bakla, ἁλέα sončna toplota, sl. sonce, starejše solnce = lit. sáulė = let. saũle, got. sauil, skr. svàr, súvar, sū́rya- sonce = got. sunna, stvnem. sunno, sunna = nem. Sonne = ang. sun)

1. sonce: Val. Fl., Stat. idr., mediam fere regionem sol obtinet, dux et princeps et moderator luminum reliquorum, mens mundi et temperatio Ci., solis ignis Ci., solis radii Cu., radiantia lumina solis O., ortus solis S., ab sole orto L., sol veniens H. vzhajajoče sonce, sončni vzhod, sole novo V. ali primo sole Iuv. ob sončnem vzhodu, sole medio Ph. opoldne, sole alto Sen. ph. ali sole magno Gell. ko je sonce že visoko, sol praecipitans Ci. ali occiduus O. v zaton idoče, zahajajoče sonce, sončni zahod, solis occasus C., L., sol oriens et occidens Ci., a primo ad ultimum solem Amm. od vzhajajočega do zahajajočega sonca = od sončnega vzhoda do zahoda, od jutra do večera, supremo sole H. ob sončnem zahodu, pod sončni zahod, pod večer, sol uterque Plin., Cl. sončni vzhod in zahod, duos soles visos L., Sen. ph., Plin., sol mihi excidisse e mundo videtur Ci. prej bi mislil, da se je nebo udrlo, alter sol Amm. (o mesecu), frater solis et lunae Amm. (o perzijskem kralju); preg.: nondum omnium dierum sol occidit L. še bo nastopil jutri dan, solis luce videatur clarius Ci. ali sole ipso est clarius Arn. jasnejše kot sončna luč, jasnejše kot sonce; meton.: hic mutat merces surgente a sole ad eum, quo vespertina tepet regio H. od vzhoda do zahoda.

2. pooseb. Sōl, Sōlis, m Sól = Sónce, sončni bog, grški Ἥλιος, sin Hiperiona in Teje (Thea), brat Lune in Avrore, oče Faetonta, Pazifa(j)e, Kirke idr., pozneje poistoveten z Apolonom (= gr. Φοῖβος): Pl., Varr., Fl. idr., Solem deum esse Lunamque, quorum alterum Apollinem Graeci, alterum Dianam putant Ci., currus, regia Solis O., filia Solis (= Pasiphaë) O.; o bogu sonca pri Germanih: deorum numero ducunt Solem et Lunam C.; o bogu sonca pri Perzijcih: Solem et Mithrem sacrumque et aeternum invocans ignem Cu., Soli victimis caesis milites … docuit Cu.; gen. Solis sončnega boga, sončni
a) pri zemljepisnih imenih, npr. pronunturium Solis (v Afriki) Plin., fons Solis (v Marmariki) Cu., Mel., Solis oppidum ali urbs (= Heliopolis) Plin., Solis insula (ob gedrozijski obali) Plin., Mel., Solis ostia (v Indiji) Mel.
b) Solis gemma Plin. sončni dragulj, nam neznan dragulj.

3. meton.
a) sonce = sončna svetloba (luč), sončni sij (soj), sončna toplota (gorkota, vročina): Ter. idr., Diogenes Alexandro: Nunc quidem paululum, inquit, a sole Ci., ambulare in sole Ci., sol nimius O., sole tepescere nullo O., repercussum sole lumen V., ponere in sole Col., in solem proferre Plin., in sole curatio haec fiat Plin., patiens pulveris atque solis H., seu sol seu imber esset Suet., Libyco sole perusta coma Pr., violento sole torreri Iust. (o Afriki); pl. soles = sončni žarki, sončna pripeka, žgoča sončna vročina: soles nocent capiti Tib., solibus aptus H., glaebasque iacentīs … coquat maturis solibus aetas V., solibus assiduis perusta Lucr., perusta solibus uxor H., assiduis solibus usta arista O., altis solibus obruta hiems Stat., specularia puros admittunt soles Mart., illa quidem … praecipi quis ferat, vitandus soles atque ventos … ? Q.; preg. o delovanju „na soncu“ = v javnosti (naspr. umbra delovanje „v senci“ = ne javno, le v zabavo, za kratkočasje): procedere in solem et pulverem Ci. nastopiti (nastopati) na prašnem, sončnem borišču = javno, doctrinam in solem atque in pulverem producere Ci. = javno (očitno) kazati, prinesti v javnost, cedat forum castris, stilus gladio, umbra (= iurisprudentia) soli (= sončnemu bojišču) Ci.
b) sončen (sončnat) kraj: unam … tecum apricationem in illo Lucretino tuo sole malim Ci. ep., pro isto esse sole Ci. ep.
c) dan: o sol pulcher H., huncine solem tam nigrum surrexe mihi H., sole perfecto Stat. konec dneva, ob koncu dneva, tris … soles erramus pelago, totidem sine sidere noctes V., bis senos soles emensi Sil., illis solibus Lucr., soles hiberni O., soles arti Stat. kratki dnevi, dulces soles mihi surguunt Val. Fl., longis consumere soles cum aliquo Pers.; occ. sončni dan: si numeres anno soles et nubila toto O.

4. metaf. sonce, zvezda = izreden mož, odličnik: P. Africanus sol alter Ci., solem Asiae Brutum appellat H.

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

sole m

1. astr. sonce:
eclissi di sole sončni mrk
i raggi del sole sončni žarki
al levar, al calar del sole ob sončnem vzhodu, ob sončnem zatonu

2. ekst. sonce, sončna luč, sončna svetloba:
sole debole, splendente medlo, bleščeče sonce
occhiali da sole sončna očala
ombrello da sole sončnik, senčnik
orologio a sole sončna ura
alla luce del sole pren. odkrito, javno
essere chiaro come il sole biti jasno kot beli dan
prendere il sole sončiti se

3. sonce (v izrazih za označevanje italijanskega juga):
autostrada del sole sončna avtocesta
treno del sole sončni vlak

4. pren. sonce (kot simbol lepote, moči, sijaja):
essere bello come il sole biti lep kot sonce
Re Sole hist. Sončni kralj (Ludvik XIV.)

5. pren. sonce, ideal:
il sole della libertà sonce svobode

6.
soli pl. pren. pesn. oči (ljubljene ženske)
PREGOVORI: dove entra il sole non entra il medico preg. kamor pride sonce, ne pride zdravnik

soleil [sɔlɛj] masculin sonce; sončna luč; botanique sončnica; religion monštranca

au soleil na soncu
sous le soleil pod soncem, na zemlji
au coucher, au lever du soleil ob sončnemi vzhodu, zahodu
bain masculin de soleil sončna kopel
robe féminin bain de soleil poletna obleka, ki pušča roké in hrbet gole
coup masculin de soleil sončarica
soleil artificiel umetno višinsko sonce
le soleil levant, couchant vzhajajoče, zahajajoče sonce
lunettes féminin pluriel de soleil sončna očala
le Roi-Soleil Ludvik XIV.
il fait (du) soleil sonce sije
il fait grand soleil svetel, zelo sončen dan je
avoir des biens au soleil biti lastnik zemljišča, hiš
le soleil commence à chauffer sonce začenja greti
se faire bronzer au soleil porjaveti na soncu
faire le grand soleil à la barre fixe napraviti veletočna drogu
le soleil se lève, se couche sonce vzhaja, zahaja
se lever avec le soleil zgodaj vstati
(familier) piquer un soleil močno zardeti
prendre du soleil sončiti se
le soleil brille pour tout le monde (proverbe) sonce sije za vse (ljudi)

solemn [sɔ́ləm] pridevnik (solemnly prislov)
svečan, slovesen, vzvišen; ki zbuja spoštovanje; resen, resnoben, dostojanstven
pravno formalen
zastarelo važen, pomemben
zastarelo pompozen, razkošen

on such a solemn occasion ob tako slovesni (svečani) priliki
a solemn countenance resnoben izraz
solemn declaration slovesna izjava
solemn high mass cerkev slovesna vélika maša
a suit of solemn black črna svečana obleka
solemn state dinner svečan državen banket
a solemn warning resno, tehtno svarilo

solidus, pesn. (sinkop.) soldus 3, adv. -ē (prim. salvus in sollus)

1. gost, zgoščen, kompakten, neprepusten, nepropusten (= ne votel, ne luknjast, ne vrzelast, naspr. cavus, concavus), masiven, trd, trden, utrjen, čvrst, močen (močan), krepek (krepak), jeklen, jedrovit, čist (= a) povsem gol ali b) v celoti sestoječ iz iste snovi (tvarine)); (o rudninah) samoroden, brez primesi, suh: Ter., Lucr. idr., sphaera solida atque plena Ci., utrum columna solida esset an extrinsecus inaurata Ci., paries Ci., dentes Plin., solidus ac fortis cibus Lact., solidior caseus factus Col., solido de marmore templum V., solido adamante columnae V., ex solido elephanto V. iz masivne slonovine (slonove kosti), eruimus terrā solidum pro frugibus aurum O., crateres auro solidi V. ali vasa auro solida T. ali solido argento facti lecti Lamp. iz čistega (suhega) zlata oz. srebra; subst. solidum -ī, n gostota, gosti del, goščina, trdota, trdi del, trdina: finditur in solido (sc. arboris) cuneis via V. v stržen, v srce; pl. solida gosta, čvrsta, masivna telesa: Ci.

2. trden, trd, utrjen, močen (močan), krepek (krepak), jedrovit, debel: solidum nihil (sc. est) quod terrae sit expers Ci., ferrum, cautes, ripa, humus, tellus O., solidis in tectis clauditur O., solidis sedibus adstas O. na trdnih tleh, telum solidum nodis et robore V., glacies V., nix Stat., cornu V., Plin., tori Herculis O., navis ad ferendum incursum maris solida Sen. ph., corpus Sen. rh., crus Sen. ph., agger Stat., solidissima terra Ci., O., solidissima corpora Lucr., structura solidissima Vitr., cista viminea, quae neque spisse, solide tamen … contexta sit Col., nemo nostrum solide natus est Petr. brez napenjajočih vetrov = „ne da bi kje puščal“, solidius concreta aqua Gell.; pesn.: mare solidum Iuv. premoščeno; pren. trden, neomajen: solidaeque suo stant robore vires V. sile trdno stojijo ob svoji moči, mens H.; subst. solidum -ī, n nekaj trd(n)ega, trdno, trdina, trdost, poseb. trd(n)a tla: Fl. idr., carere solido Ci. ne imeti ničesar trdnega, (sc. invidia) fragili quaerens inlidere dentem, offendet solido H. bo zadela na kaj trdnega, solido procedebat elephas L., in solido puteum demittere V., fossa sit ad solidum O., perticas ad solidum demittere Col., fundamenta theatri per solidum subdidit T., in solido gradiens (naspr. in pelago incedens) Lact.; pren. in solido „na trdnem“ = na varnem: Amm. idr., multos lusit et in solido rursus fortuna locavit V. je zopet spravila na varno, in solido esse, bona sua in solido habere Sen. ph.

3. metaf.
a) cel, poln, popoln, ves: decem annos solidos errasse Varr. ap. Non., usura, nec ea solida, contentus est Ci. ep., parum solidum consulatum explere L. ne celotnega (celoletnega, ampak le devet mesecev), solida stipendia L., partem solido demere de die H. od vsega za delo določenega dnevnega časa, solida hora Iuv., solida taurorum viscera V., solidos haurire cervos taurosque Plin., quibus solida ungula Plin. nepreklano, ut deciens (= HSX) solidum (acc. sg. n.) absorberet H. cel milijon sestercijev, tricies soldum Mart., terrae motus solidas civitates absorbuit Iust. Adv. solidē za trdno (zatrdno), zagotovo, močno, silno, zelo: id solide scio Pl., solide gaudere Ter., solide formidare Ap.; v enakem pomenu tudi adv. acc. sg. n. solidum: Venus irata solidum Ap.; subst. α) solidum (soldum) -ī, n cela (celotna, vsa) vsota, cela (vsa) glavnica, celoten (ves) kapital: ut solidum suum cuique solvatur Ci., filia Nasicae, metuentis reddere soldum H., creditores in solidum appellabant T. so zahtevali nazaj celotno vsoto (dolga), argentarius ab argentario solidum petit Q., solidum petere, in solidum debetur Dig. β) solidus -ī, m (sc. nummus) sólid(us) = zlatník, zlat, sprva vreden približno 25 denarijev (denarii), pozneje samo polovico te vrednosti: Ap., Lamp., Cod. I., Icti., Amm.
b) pravi, pristen, resničen, realen, stvaren, jedrnat, soliden, zgoščen, bistven, trajen: gratia Pl., beneficium, gaudium Ter., nihil, quod solidum tenere possis Ci., nomen, suavitas, utilitas Ci., solida et expressa effigies Ci., solida et expressa signa probitatis Ci., solida veraque laus Ci., est enim gloria solida quaedam res Ci., solida libertas L., eloquentia Q., nequitia Sen. ph., fides T., vita (naspr. fragilis) Lact.; subst. n.: inane abscindere soldo H. od pristnega, od bistvenega, nostra gloria, cum sit ex solido Cu., dinoscere cantus, quid solidum (acc.) crepet Pers. kaj zveni kot nekaj pristnega (izvrstnega).

solli-citus 3, adv. -ē (sollus [stlat.] = totus in adj. pt. pf. glag. ciēre)

1. (fizično ali politično) močno (silno) razgiban, zganjen, vznemirjen, vzbujen, vzburjen, razburjen, vzburkan, razburkan: Hispaniae armis sollicitae S. fr., arma sollicitata O. vneto vihteno (sukano), ut mare sollicitum stridit refluentibus undis V., utile sollicitae sidus utrumque rati O. sem in tja gnani (podeni), aër sollicito motu iactatur Lucr. (sollicito motu = močno, silno). — Klas. le

2. metaf.
a) (duševno) vznemirjen, nemiren, vzburjen, razburjen, ves v skrbeh, poln skrbi, poln bojazni, navdan s skrbjo (bojaznijo), zaskrbljen, tesnoben, boječ se, napet, obtežen, otožen, žalosten; o duši, srcu: cor Afr. ap. Prisc., animus Ci., anxius animus aut sollicitus, suspensus animus et sollicitus Ci., animi solliciti H., mens Cu., mentes O., pectus O., amor omnis sollicitus atque anxius Ci. ep., omnis expers curae, quae scribentis animum … sollicitum … efficere posset L.; o osebah: ante sollicitus eram et angebar Ci. ep., aliquem sollicitum habere koga vznemirjati, nadlegovati, obremenjevati, težiti prizade(va)ti komu veliko (česa): me mea forma habet sollicitum, sollicitos patronos habent Pl., omnīs sollicitos habuit Ter.; pa tudi = koga (u)žalostiti: Ci. ep.; sollicitum hostem ad lucem tenere L. v nemirnem naporu (v strahu) držati, sollicitiorem hominem neminem puto fuisse Plancius in Ci. ep., tristiores sollicitioresque divitibus Sen. ph., communicato enim imperio sollicitior tu, ille securior factus est Plin. iun.; o živalih: pecus Mart., equi O. plašni, lepus O. bojazljivi, canes O. buden, čuječ, budno pazeč, canes, sollicitum animal ad nocturnos strepitus (ob … hrupu) L. Konstrukcije: z gen.: sollicitus futuri Sen. ph. v skrbeh za prihodnost; z dat.: corpori vestro Vulg. za … telo; z abl. causae: sollicita civitas suspicione Ci., maestus ac sollicitus morte Tigelli H.; s praep.: ex hoc (sc. dolore) sollicita est Ter., video vos de meo periculo esse sollicitos Ci., sollicitum esse de verbis Q., sollicitior circa lites Q., nec sum in hoc sollicitus Q., ne necesse sit unum sollicitum esse pro pluribus Ci., aut pro vobis sollicitor aut pro me securior T., non magnopere sollicitus pro anima Gell., sollicitus propter difficultatem locorum L., propter Iudaeos Vulg.; tako tudi: tot meā soli solliciti sint causā Ter., fiduciam vestri causā sollicito mihi tribuite Ap., sollicitus consul et propter itineris difficultatem et eorum vicem, quos praemiserat L. za usodo onih … ; z odvisnim vprašanjem: mirifice sum sollicitus quidnam de provinciis decernatur Ci. ep., quam sum sollicitus, quidnam futurum sit! Ci. ep.; z ut: Sen. ph. ali z ne (kot za glag. timendi): quae (sc. mater) cruciatur et sollicita est, ne eundem (sc. filium) paulo post spoliatum omni dignitate conspiciat Ci., legati Romanorum … solliciti, ne Aetoli partis alicuius animos ad Antiochum avertissent L., dimittit … sollicitum, ne ditior aut formae melioris meiat eodem H., sollicitus … Solon, ne … parum rei publicae consuleret Iust.; s quod: sollicitus, mihi quod cras surgendum sit mane H.; z inf.: tempora sollicitus litis servasse Sil., venenum praesentarium comparare sollicitus Ap. skrbno misleč na to, da bi …
b) o neživih subj. in abstr. α) pass. nemiren, vznemirjen, poln skrbi, plašen, otožen, žalosten: sollicita manu (sc. epistula) solvitur H. s tresočo se roko, in vita omnia semper suspecta atque sollicita Ci., causa, quae maxime augere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., sollicita nox, pax L., sollicitam hiemem agere L., sollicitum aliquid laetis intervenit O., sollicita senecta O., vita H., sollicitā voce O. s plašnim glasom, prece H., O. s plaho prošnjo, illorum brevissima et sollicitissima aetas est, qui … Sen. ph., eloquentia non in (zaradi, za) verba sollicita Q. β) act. skrbi prizadevajoč, vznemirjajoč: amor Ci. ep., amores V., cura O., curae Stat., sollicitior cura Amm., dolor, metus, timor, via O., sollicito carcere dignus eras O., sollicitae opes H., sollicitus pudor Mart. γ) poznolat. = nevaren, nezanesljiv, sumljiv: solutio, iniectio Cael. — Adv. sollicitē

1. zaskrbljeno, otožno, žalostno, plašno: Sen. ph., sollicite laeti funduntur Sil.

2. skrbno, skrbljivo, prizadevno: Dig., sollicite custodire Sen. ph., petere, recitare Plin. iun., disserere, quaerere Gell., sollicitius et intentius tui me quam mei excipiunt Plin. iun., sollicitius custodire honorem Plin. iun., sollicitius fovebatur Amm., sollicitius cavere aliquid Ap., sollicitissime cavendum est in docendo superbiae vitium Aug., sollicitissime agitur Sen. ph., urbis annonaeque curam sollicitissime semper egit Suet.

sōlor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *sēlē-: *səlē-: *si-s(ə)le odobriti (odobravati), razveseliti (razveseljevati); gl. salvus in prim. gr. ἵλημι (iz *σί-σλημι), homersko ἵλα[Ƒ]ος [iz *si-slēu̯os, *si-sla-u̯as] = dor. (lakonsko) ἴληƑος = at. ἵλεως = ajol. (lezboško) ἵλλαος milostljiv, got. sēls dober)

1. (po)tolažiti = (o)krepiti, (o)krepčati, osvežiti (osveževati): fessos opibus solatur amicis V., me silva tenui solabitur ervo H.; occ. odškodovati, povrniti škodo, dati (plačati) odškodnino: Caesar quamvis posthabitam (sc. virginem) decies sestertii dote solatus est T.

2. metaf.
a) (po)tolažiti: diffidentem verbis solatur suis Pl., qui spem soletur suam Pl., spes me solatur O., solantia verba O. tolažilne besede, lenire dolentem solando cupit V., quas bonus Aeneas dictis solatur amicis V., at tu … solare inopem V., inopem solatur et aegrum H., quem tu … qua solatus es allocutione? Cat., solari se Q., Pasiphaën nivei solatur amore iuvenci V. poje, kako je Pazifa(j)o tolažila ljubezen …
b) tolažiti, potolažiti, utolažiti = (o)lajšati, (u)tešiti, potešiti, umiriti (umirjati), (u)blažiti: famem in silvis solabere quercu V., cantu solari laborem V., cavā solans aegrum testudine amorem V., maestum Musā solatur amorem V., telā curas solabar V., metum solatur Iuli V., lacrimas solari O. tolažiti, aestum fluviis H., desiderium fratris Plin. iun., residua senectutis aliā uxore Ps.-Q. (Decl.), quamvis repulsam propinqua spes soletur T., cladem quadragies sestertio solatus est princeps T. z darilom (plačilom) štirih milijonov, singulorum fatigatio, quamlibet se rudi modulatione solatur Q.; pesn.: hac equidem occasum Troiae … solabar V. s tem sem se tolažila ob padcu Troje, to me je umirjalo po padcu Troje.

sōlstitiālis (v rokopisih tudi solistitiālis) -e (solstitium)

1. k poletnemu sončnemu obratu (poletnemu solsticiju) sodeč, h kresu sodeč, kresen, solstícijski, „soncestájen“ (naspr. brūmālis): dies Ci. najdaljši dan (ko stopi sonce v ozvezdje Raka in se začne poletje), canceris ut vertat (sc. sol) metas ad solstitialīs Lucr., nox O. najkrajša noč, circulus Varr., Plin. ali orbis Ci. rakov obratnik (povratnik) = severni povratnik, tempus O., Vitr., exortus Plin. ali ortus sideris Iust. ob kresu, occasus Plin. ob kresu, herba Plin. „krésnica“ (neka ob kresu cvetoča rastl.).

2. meton.
a) k poletni vročini sodeč, poleten: herba Pl. mlada travna bilka poleti, acini Plin., spina Col., morbus Pl. malarija, solstitiali tempore tam multa venatio L. sredi poletja.
b) sončen: annus Serv., anno, qui solstitiali circumagitur orbe L. v sončnem teku od kresa do kresa.

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).