Franja

mêsen (of) meat; meaty; fleshy

mêsni cmok meatball
mêsni ekstrakt meat extract
mêsni izrastek fleshy growth
mêsna jed meat dish
mêsna hrana, dieta meat diet
mêsna konserva (v pločevinki) tinned (ZDA canned) meat, (doma narejena, v lončku itd.) potted meat
mêsna juha broth, beef tea, consommé, clear soup
kocka za mêsno juho beef stock tablet, bouillon cube
mêsna pašteta meat pie
mêsni sok gravy

mesnica samostalnik
1. (trgovina) ▸ húsbolt, hentesbolt, hentesüzletPri klavnici so odprli tudi grajsko mesnico. ▸ A mészárszék mellett megnyitották a húsboltot is a várban.
V mesnici pa sem mesarju vedno rekla, da želim sveže meso, vendar me je ta zabil, da je meso v njihovi trgovini vedno sveže. ▸ A húsboltban mindig mondtam a hentesnek, hogy friss húst szeretnék, de azzal nyugtatott, hogy náluk mindig friss a hús.
Sama se raje odločim za nakup mesa v mesnici, saj zagotovo vem, da je meso sveže. ▸ Jómagam inkább a húsboltban vásárolok húst, hiszen itt biztosan tudom, hogy friss az áru.

2. (oddelek z mesom) ▸ húsrészlegNovost supermarketa je mesnica s ponudbo svežega mesa. ▸ A szupermarket újdonsága a friss húst kínáló húsrészleg.
Trgovina ima tudi samopostrežno izbiro rib, mesnico in bogato založen delikatesni oddelek. ▸ A bolt rendelkezik önkiszolgáló halkínálattal és húsrészleggel, valamint jól feltöltött csemegerészleggel.

mesno prislov
1. (o vrsti hrane) ▸ húsosBližal se je veliki finale, ki je v tej gostilni popolnoma mesno obarvan. ▸ Közeledett a nagy finálé, ami egy teljesen húsközpontú esemény ebben a vendéglőben.
"Portugalci nam vsak dan pečejo ribe. Še ponoči sanjamo o njih!" so potarnali mesno naravnani slovenski vojaki. ▸ „A portugálok minden nap halat készítenek nekünk. Még éjszaka is erről álmodunk!” – panaszkodtak a húsevő szlovén katonák.

2. (o barvi) ▸ húsZnačilna je gola, mesno rdeča glava z izbočenim zatiljem in grivo na zadnjem delu vratu. ▸ Jellemző rá a kopasz, húsvörös fej, kidülledő tarkóval és sörénnyel a nyak hátsó részén.
Lepljivi mesno rdeči, rožnati ali oranžni cvetovi se razvijajo v velikih socvetjih na vrhu stebelnih poganjkov. ▸ A ragadós húsvörös, rózsaszín vagy narancssárga virágok nagy virágzatban fejlődnek a szárak tetején.

3. (za pridobivanje mesa) ▸ húsBika priporočamo za uporabo v mesno usmerjenih rejah in osemenjevanje krav dojilj. ▸ A bika húshasznú tenyésztésre és anyatehenek termékenyítésére ajánlott.

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch

mesó (hrana) meat; (živo) flesh; (sadno) pulp

divje mesó medicina proud flesh
dušeno mesó stewed meat, (beef) stew
goveje mesó beef
konservirano mesó, (mesó v konservah) preserved meat, tinned meat, ZDA canned meat
konjsko mesó horse meat
kuhano (pečeno, mastno, pusto, mehko, žilavo) mesó boiled (roast, fat, lean, tender, tough) meat
nasoljeno mesó corned beef
sesekljano mesó hash
surovo (prekajeno, sveže, zmrznjeno) mesó raw (smoked, fresh, frozen) meat
ovčje, koštrunovo mesó mutton
prašičje, svinjsko mesó pork
telečje mesó veal
barva mesa flesh colour, carnation
kavelj za obešanje mesa meat hook
kos mesa a slice of meat
lonec za kuhanje mesa pot for stewing (ali boiling) meat, a stew pot
strojček, mlinček za mletje mesa meat grinder; mincer
zastrupljenje z mesom botulism, ptomaine poisoning
nasoliti mesó to cure meat
sesekljati mesó to chop
sušiti mesó (v dimu) to dry meat, to smoke meat
lastno mesó in kri (figurativno) one's own flesh and blood
to mu je prešlo v mesó in kri (figurativno) it has become second nature with (ali to) him
začinjeno sesekljano mesó za nadev forcemeat (for stuffing)

mesó viande ženski spol , chair ženski spol

goveje (konjsko, ovčje, svinjsko, telečje) meso viande de bœuf (de cheval, de mouton, de porc, de veau)
kuhano (pečeno) meso viande bouillie (rôtie)
mastno (pusto) meso viande grasse (maigre)
belo meso viande blanche
nasoljeno (prekajeno) meso viande salée (fumée)
zmrznjeno meso viande congelée, frigorifiée
divje meso (medicina) carnosité ženski spol, excroissance charnue
meso postati se faire chair, s'incarner
priti v meso in kri passer dans les habitudes de quelqu'un, devenir une habitude chez quelqu'un

mesó (-á) n

1. (rdeče tkivo živalskega telesa kot hrana) carne:
goveje, svinjsko, telečje meso (carne di) manzo, maiale, vitello
konjsko meso carne equina
kuhano, pečeno meso carne lessa, arrosto
meso na žaru carne ai ferri, grill, grigliata
meso v koščkih spezzatino
meso v omaki potaggio

2. (rjavkasto rdeče tkivo, zlasti mišičje) carne:
krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala la pallottola ha ferito i tessuti muscolari senza danneggiare le ossa

3. pren. (človeško telo) carne:
trgovina s človeškim mesom commercio di carne umana
bibl. duh je voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
rel. vstajenje mesa resurrezione della carne

4. ekst. carne, polpa (dei frutti)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. beseda je meso postala il verbo s'è fatto carne
vsak človek je iz mesa tutti siamo fatti di carne
pravica, zakon je postal(a) meso in kri il diritto, la legge è diventata(o) effettiva(o)
ideja mu je prešla v meso in kri l'idea gli è penetrata nel sangue
lik je človek iz mesa in krvi il personaggio è un uomo in carne e ossa
gastr. belo meso carne bianca
med. divje meso carnume

mesojed pridevnik
1. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőZa mesojede rastline, pravi, je usodno vsakršno gnojenje. ▸ Szerinte a húsevő növények számára bármilyen tápoldatozás végzetes.
Človek in mesojede živali nimajo encimov za razgradnjo celuloze, zato celuloza zanje ni vir energije. ▸ Az ember és a húsevő állatok nem rendelkeznek a cellulóz lebontásához szükséges enzimekkel, így a cellulóz nem jelent számukra energiaforrást.
Največji mesojedi sesalci v gozdu so zveri. ▸ A legnagyobb erdei húsevő állatok a ragadozók.
Virus stekline najdemo pri različnih mesojedih živalih. ▸ A veszettség vírusa számos húsevő állatban megtalálható.
Mačka je mesojeda žival z zelo značilnimi prehranjevalnimi navadami. ▸ A macska húsevő, igen jellegzetes táplálkozási szokásokkal.

2. (ki rad uživa meso) ▸ húsevő
Med obiskovalci je bilo veliko mesojedih, zato bi se ti lahko počutili nelagodno. ▸ A látogatók között sok volt a húsevő, ezért ők kellemetlenül érezhették magukat.
Ni ga čudilo, da so mesojedi Angleži zavladali vegetarijanski Indiji. ▸ Nem csodálkozott rajta, hogy a húsevő angolok leigázták a vegetáriánus Indiát.

mesojedec samostalnik
1. (kdor rad uživa meso) ▸ húsevőNekaj juh in svinjskih, puranjih ter telečjih zrezkov bi moralo zadovoljiti zaprisežene mesojedce. ▸ A levesből, a sertés-, pulyka- és borjúszeletből a kínálatnak ki kellene elégítenie a megrögzött húsevőket.
Nisem pretirani mesojedec, saj ni treba, da imam vsak dan na krožniku meso. ▸ Nem vagyok megrögzött húsevő, hiszen nem fontos, hogy minden nap hús kerüljön a tányéromra.
Sopomenke: mesojed

2. (o živalih in rastlinah) ▸ húsevőKot mesojedci smo prav na vrhu prehrambene piramide. ▸ Húsevőként a táplálékpiramis csúcsán állunk.
Ravnovesje v naravi pomeni, da je v naravi pravšnje število rastlin, rastlinojedcev in mesojedcev. ▸ A természetes egyensúly azt jelenti, hogy a természetben megfelelő számú növény, növényevő és húsevő található.
Večina pajkovcev je mesojedcev, lovijo manjše živali. ▸ A legtöbb pókszabású húsevő állat, kisebb állatokra vadászik.
Sopomenke: mesojed

mésten (of) town, (of) city; municipal; urban

méstni arhiv town records pl
méstni ceh city company, guild, livery company
méstna četrt, méstni okraj (town) quarter, ward, district of a city, ZDA section (of a city)
méstni grb city arms pl
méstna hiša, magistrat town hall, ZDA city hall, (hiša v mestu) town house
méstna knjižnica municipal library
méstne (občinske) dajatve municipal (ali local) taxes pl, (town) rates pl
méstno letališče municipal airport
méstni ljudje townspeople (s konstr. v sg ali pl), townsfolk (s konstr. v sg ali pl)
méstna mitnina, trošarina toll
méstna občina township, municipality, ZDA city
méstni očetje city fathers pl
méstno planiranje town planning
méstni prebivalec town dweller, city dweller
méstno prebivalstvo population of a town, townspeople (s konstr. v sg ali pl)
méstni svèt municipal council, town (ali city) council
méstna uprava municipal authorities pl
méstno območje, področje urban area, city area
méstno obzidje town wall, city wall
méstno sodišče municipal court
méstni stražnik municipal policeman, arhaično watchman
méstna vrata town gate, city gate
méstno življenje town life, city life

mésti to churn

mésti smetano v maslo to churn (cream) into butter

mêsti (mêdem)

A) imperf. confondere

B) mêsti se (mêdem se) imperf. refl.

1. (mešati se) mescolarsi

2. (blesti) farneticare, vaneggiare:
bruha in mede se ji vomita e farnetica

3. nareč. (biti, zadrževati se) pog. trafficare:
kar naprej se mede v kuhinji è sempre lì a trafficare in cucina
pren. kaj se ti mede? ma che hai, le traveggole?
pren. vse to se mu je medlo po glavi tutti questi pensieri gli si accavallavano nella mente

mest|o¹ [é] srednji spol (-a …) naselbina: die Stadt (glavno Hauptstadt, festivalsko Festspielstadt, industrijsko Industriestadt, kongresno [Kongreßstadt] Kongressstadt, pristaniško Hafenstadt, malo Kleinstadt, milijonsko Millionenstadt, mrtvih Totenstadt, obalno Küstenstadt, pobrateno Partnerstadt, rojstno Vaterstadt, Geburtsstadt, satelitsko Satellitenstadt, Nebenstadt, Trabantenstadt, sejemsko Messestadt, sosednje Nachbarstadt, stari del Altstadt, stolno Domstadt, svetovno Weltstadt, svobodno Freistadt, univerzitetno Universitätsstadt)
Večno mesto (Rim) die Ewige Stadt
mesto in vas Stadt und Land
vse mesto die ganze Stadt
… mesta Stadt- (načrt der Stadtplan, ogled die Stadtrundfahrt, die Stadtbesichtigung, meja die Stadtgrenze, središče die Stadtmitte; ➞ → mestni)
pogled na mesto die Stadtansicht
podoba mesta das Stadtbild
iz mesta aus der Stadt (heraus), stadtauswärts
beg iz mesta die Stadtflucht
po mestu durch die Stadt, in der Stadt (herum)
v mesto stadteinwärts
v bližini mesta stadtnah
znan v vsem mestu stadtbekannt
o tem govori vse mesto das ist Stadtgespräch

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes

mest|o³ [é] srednji spol (-a …)

1. (položaj) die Stelle, -stelle (asistentsko Assistentenstelle, brezplačno Freistelle, sistemizirano Planstelle, učno/vajeniško Lehrstelle, Lehrlingsstelle, vladno Regierungsstelle, župansko Bürgermeisterstelle, v župniji Pfarrstelle)
zasedba mesta/mest die Stellenbesetzung
načrtovana mesta der Stellenplan
črtana mesta Stellenstreichungen množina

2.
delovno mesto der Arbeitsplatz, (mesto delovanja) die Arbeitsstätte, die Stelle, der Posten
delovno mesto za invalida der Pflichtplatz
(prosto) študijsko mesto der Studienplatz

3. sedež, ležišče ipd.: der Platz, -platz (častno Ehrenplatz, na tribuni Tribünenplatz, pri oknu Fensterplatz, v internatu Heimplatz, v laboratoriju Laborplatz, v spalniku Schlafwagenplatz, zraven Nebenplatz)
parkirno mesto Einstellplatz, Parkplatz, die Parkbucht, der Parkraum, Stellplatz
parkirati na napačnem mestu falschparken
na mesta auf die Plätze

mésto¹ town; (veliko, VB) city, ZDA (že od 8.000 prebivalcev naprej) city; (kraj) locality, place; (v knjigi) passage; (služba) place, employment, post, (služabniško) situation; spot; stand, point

na méstu (takoj) on the spot, straight (ali right) away
v méstu in town
iz mésta from town
na samem méstu (kraju) pravo on the premises
na mojem méstu in my place
prav na tem méstu in this very place
na prvem méstu in the first place, first and foremost
častno mésto place of honour
glavno mésto capital, metropolis
podeželsko mésto country town
večno mésto the Holy City, Rome
industrijsko mésto manufacturing town
prazno mésto (služba) vacancy
dolnje mésto lower town (ali ZDA downtown)
gornje mésto upper (ali high) town
komandant mésta town major
zrasel v méstu townbred
sva iz istega mésta we are from the same place
ni na méstu (govoriti)... it is inappropriate (to speak)...
tu ni mést, da (bi govoril)... this is not the proper place (to speak)...
opazka ni bila na méstu (umestna) the remark was uncalled for
biti v méstu to be in town
ko bi jaz bil na tvojem méstu if I were in your place (ali position, figurativno shoes), if I were you
ne bi hotel biti na tvojem méstu I wouldn't like to he in your skin
vse mésto govori o tem it is the talk of the town, the whole town's talking about it
iti v mésto to go to (oziroma into) town
ne se ganiti z mésta not to stir
stopati na méstu to mark time
pojdite vsak na svoje mésto! go to your respective places!
potegovati se za kako mésto to apply for a post
postaviti koga na odgovorno mésto to place someone in a responsible position
vlak, ki vozi iz mésta (v mesto, v London) down train (up train)
vznemiriti mésto z velikim hrupom, razgrajanjem to paint the town red

mésto (-a) n

1. città; località, centro:
mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
mesto Trst la città di Trieste
glavno mesto države la capitale del Paese
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

2. luogo, posto; punto:
na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
parkirno mesto parcheggio, posteggio
šport. startno mesto blocco di partenza
voj. stražarsko mesto posto di guardia
zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

3. punto; brano, passo:
varilno mesto punto di saldatura
razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

4. (prostor) posto:
rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
mesto tajnika un posto di segretario

6. (s števnikom) posto:
doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

8. mat. posizione;
decimalno mesto decimale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
film. filmsko mesto cinecittà
lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
urb. jedro mesta centro storico
odprto mesto città aperta
šport. skok z mesta salto da fermo
polit. volilno mesto sede elettorale

mešalnik moški spol (-a …)

1. v kuhinji: der Mixer, za koktajl: der Mixbecher, Mischbecher, der Cocktailshaker
kuhinjski mešalnik die Küchenmaschine, za testo: das Rührwerk
ročni mešalnik das Handrührgerät, der Handrührer

2. tehnika za beton: der Betonmischer, die Betonmischmaschine

3. tehnika der Mischer, die Mischmaschine, das Mischgerät, naprava: die Mischanlage (dvoosni Doppelwellenmischer, krožni Rundmischer, medicina za plombirna sredstva Füllungsmischgerät, zvoka Tonmischer); boben: die Mischtrommel

4. tehnika der Rührer (tudi v mlekarstvu), das Rührgerät (vinarski Schnellrührgerät), die Rührmaschine, das Rührwerk (tudi papirniški); v pivovarstvu: der Vormaischer

mešanec samostalnik
1. (o živalih) ▸ keverék, félvér, korcsŽe dve leti imamo psa mešanca, ki smo ga vzeli iz zavetišča. ▸ Már két éve van egy keverékkutyánk, akit menhelyről hoztunk.

2. (o napravah, izdelkih) ▸ keverékGre za mešanca med mobilnikom in dlančnikom v prijetnem ohišju. ▸ Ez egy mobiltelefon és egy PDA keveréke szép tokban.

3. lahko izraža negativen odnos (o rasi ali narodnosti) ▸ keverék, félvér
Otok je bil namenjen zapornikom črne polti, mešancem in Indijcem. ▸ A szigetet a fekete bőrű, keverék és indiai rabok számára tartották fenn.
Sopomenke: mestic

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?