Franja

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thespiae -ārum, f (Θεσπιαί) Téspije

1. staro mesto v južni Bojotiji ob vznožju Helikona: Ci., Plin. — Od tod
a) adj. Thespiacus 3 (Θεσπιακός) téspijski: moenia Val. Fl., luci Stat.
b) Thespias -adis, f (Θεσπιάς) téspijska, iz Téspij prihajajoča (izhajajoča, izvirajoča): Thespiades deae O.; subst. Thespiadēs -um, f Tespiáde = Muze: Ci.
c) Thespius 3 téspijski: Val. Fl.; subst. Thespiī -ōrum, m Téspijci, preb. Tespij: Arn.
d) subst. Thespiadēs -ae, m Téspijec, pesn. = Bojo(t)čán, Bojótijec: Val. Fl. (o Argu, ki je zgradil ladjo Argo); pl. Thespiadae -adum, m Tespiádi = priseljenci iz Tespij = iz Tespij priseljeni prebivalci Krotona: Sil.
e) Thespiēnsēs -ium, m Téspijci: Ci., L.

2. mesto v Tesaliji: Plin.

Thespius¹ -iī, m (Θέσπιος) Téspij, Erehtejev sin, ustanovitelj in vladar Tespij v Bojotiji, oče petdesetih hčerá, s katerimi je imel Herakles petdeset sinov: Stat., Hyg., Arn. (pri katerem najdemo v izdajah obl. Thestius). — Od tod Thespiadae -adum, m (Θεσπιάδαι) Tespiádi, pesn. = Krótonci, ker je mesto Kroton baje ustanovil neki potomec Herakla in ene od petdesetih Tespijevih hčera: Sil.; patron. Thespias -adis, f (Θεσπιάς) Tespiáda = Tespijeva hči: Sen. tr.

Thesprōtia -ae, f (Θεσπρωτία) Tesprótija, primorska pokrajina v Epiru, ki se je raztezala od Haonije do Ambrakijskega zaliva: Ci. ep., Plin. — Od tod adj. Thesprōtius 3 tesprótijski: sinus L., arva Sil.; subst. Thesprōtiī -ōrum, m Tesprótijci, preb. Tesprotije: L., Lucan.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Thessalonīcē -ēs, f (L., Mel., Plin.) in Thessalonīca -ae, f (Ci., L., Vulg.) (Θεσσαλονίκη) Tesaloníka

1. novejše ime za Thermē, mesto v Makedoniji (zdaj Saloniki, Solun). — Od tod subst. Thessalonīcēnsēs -ium, m Tesaloníčani, preb. Tesalonike: Ci., Eccl.

2. (v obl. Thessalonīcē) hči makedonskega kralja Filipa: Iust.

Thestĭus -iī, m (Θέστιος) Téstij

1. kralj v Etoliji (Ajtoliji), Agenorjev sin, oče Lede, Altaje, Pleksipa in Tokseja: O., Hyg. — Od tod patron.
a) Thestias -adis, f (Θεστιάς) Testiáda = Testijeva hči = Altaja: O.
b) Thestiadēs -ae, m (Θεστιάδης) Testiád = Testijev potomec: Thestiadae duo O. = Plexippus in Toxeus, respice Thestiaden O. = Meleagra, Altejinega sina.

2. = Thespius -iī, m (gl. Thespius).

Thestor -oris, m (Θέστωρ) Téstor, Kalhantov oče: Hyg. — Od tod patron. Thestoridēs -ae, m (Θεστορίδης) Testoríd = Testorjev sin = Calchas Kalhant: O., Stat.

Theumēsos -ī, m (Θευμησ(σ)ός) Tevmés (Tevméz), gora v Bojotiji pri Tebah: Stat. — Od tod adj. Theumēsius 3 tevméški, tevmézijski, pesn. = tébski, tebánski: iuvenis Stat. = Polynices, leo Stat. levja koža, ki jo je nosil Polinejk.

Thīodamās (Theiodamās) -antis, m (Θειοδάμας) Tejodamánt, kralj epirskih Driopov, oče Hilasa (Hylās): Hyg. — Od tod adj. Thīodamantēus (Theiodamantēus) 3 (Θειοδαμάντειος) Tejodamántov, tejodamántski, tejodamantéjski: est tibi non infra speciem, non nomine dispar, Theiodamanteo proximus ardor Hylae Pr.

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Thmūis -is, f (Θμοῦϊς) Tmúis (indecl.), mesto v Egiptu; od tod adj. Thmūitānus 3 tmúiški, tmuitánski: Amm., Hier.

Thoās in Thoāns -antis, acc. -anta, m (Θόας) Toánt

1. skitski kralj na Tavrskem (Tavriškem, Tavrijskem) Hersonezu (Chersonnesus Taurica, zdaj polotok Krim); pri njem je bila Ifigenija svečenica tavrske (tavriške, tavrijske) Artemide (Diane): O., Hyg. Od tod adj. Toantēus 3 Toántov, toántski, toantéjski, pesn. = távrski, távrijski, távriški: dea (= Diana) O., Diana Val. Fl.

2. kralj na Lemnosu, oče Hipsipile; ko so ženske pomorile vse može, je Hipsipila rešila svojega očeta na otok Ciper: O., Stat., Hyg. Od tod patron. Thoantias -adis, f (Θοαντιάς) (O.) ali Thoantis -idis, f (Θοαντίς) (Stat.) Toantiáda, Toántida = Toantova hči (Hipsipila).

3. Andrajmonov sin, Etolec (Ajtolec), ki se je šel bojevat pred Trojo: V.

4. neki Trojanec, Enejev spremljevalec: V.

Thrāces -um, acc. -es in -as, m (Θρᾷκες) Tračáni, Trákijci, preb. dežele Trakija: L., V., O., N., Sen. ph., Fl.; sg. Thrāx -ācis ali Thraex (slabo Thrēx) -aecis (-ēcis), m (Θρᾷξ)

1. (nav. kolekt.) Tračán, Trákijec: Sen. tr., Aus.

2. pesn. adj. = trákijski, tráški, tračánski: equi O., Lycurgus H.

3. occ. (poseb. v obl. Thraex) Tračán (tračán), Trék (trék), Trák (trák) = gladiator v traški (tračanski) bojni opravi, po traško (tračansko) oborožen gladiator: Ci., Thrax est Gallina Syro par? H. — Od tod adj.

1. Thrācus (Thraecus) 3 trákijski, tráški, tračánski: Val. Fl., palus, natio, homo Gell.; subst.
a) Thrācē (Thraecē, Thrēcē) -ēs, f (Θρᾴκη, Θρῄκη) (H., O.) ali v lat. obl. Thrāca (Thraeca) -ae, f (Enn. fr., Ci., V., H.) Trákija.
b) Thrācus -ī, m Tračán, Trákijec: Gell.

2. Thrācius (Thraecius, Thrēcius) 3 (Θρᾴκιος, Θρῄκιος) trákijski, tráški, tračánski: Varr., Sen. tr., Stat., Plin. idr., Thracius equus, ventus H., Thracius Orpheus V., Thraeciae notae Ci., Thraecia Baccha O.; subst.
a) Thrācia ali Thraecia (Thrēcia) -ae, f (Θρᾳκία) Trákija: Varr., L., O., Cu., Val. Max., Sen. ph., Lucan., Mel., Plin. idr.
b) Thrācius -iī, m Tračán, Trákijec: Gell.
c) Thrācium (thrācium) -iī, n tráška (tračánska) bojna oprava: Petr.

3. pesn. Thrēïcius 3 (Θρῃίκιος)
a) trákijski, tráški, tračánski: sacerdos V. ali vates O. = Orpheus, lyra Pr. = Orfejeva, notae Ci., penates O. = traškega kralja Diomeda, Samus V. = Samothracia.
b) tesál(ij)ski: vertex Pindi Sen. tr.

4. Thraeïssa (Thrēïssa) (V., Val. Fl.) ali (skrč.) Thraessa (Thrēssa) (H., O., N., Sen. ph.) -ae, f trákijska, tráška, tračánska, kot subst. Trákijka, Tračánka.

5. Thraecidicus (thraecidicus) 3 h gladiatorju Tračánu (tračánu, Tréku, tréku (Thraex)) sodeč, Trékov (trékov), tréški, Trákov (trákov), tráški: parma Plin., gladius Aus.; subst. Thraecidica (thraecidica) -ōrum, n Trékovo (trékovo, Trákovo, trákovo) orožje, tréško (tráško) orožje = orožje, kakršno ima gladiator Tračan (tračan, Trek, trek, Trak, trak).

6. Thracēnsis -e trákijski, tráški, tračánski: Heracles Thracensis Cass.

Opomba: Zapis Thraex, Thraeissa, Thraessa, Thraecidicus (ne Threx, Thrēissa, Thrēssa, Thrēcidicus) najdemo v najboljših rokopisih in na napisih.

thrēnus -ī, m (gr. ϑρῆνος) žalostinka, tožba, žalospev, žalna pesem, žalni spev, starejše žalovníca, otóžnica: quocumque in numero, tristi memorabere threno Aus., subtextus esto flebili threno patris Aus., annuum functi memora Leonti nomine threnum Aus., maesti venies commemoratus munere threni Aus. — Od tod thrēnicus 3 žalostinkin, žalostinski, tožben, žalospeven, žalospevski, žalen, starejše žalovníčen, otóžničen: threnicum constat monometro acatalecto, ut est hoc, calidum iubar est Serv., de threnico Serv.

Thūcȳdidēs -is in -ī, m (Θουκυδίδης) Tukídid, atenski vojskovodja v Periklovem času. Ker ni mogel osvojiti Amfipole pred spartskim vojskovodjo Brazido, je bil obtožen izdaje; pregonu se je izognil s tem, da je odšel v izgnanstvo. Na svojem posestvu (Skapte Hyle) je napisal zgodovino peloponeške vojne: Ci., Plin., Q. idr.; v pl.: germanos se putant esse Thucydidas Ci. — Od tod adj. Thūcȳdidīus 3 Tukídidov, tukídidski, tukididéjski: genus Ci.

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

Thūringī (Thŏringī, Tūringī, Tŏringī) -ōrum, m Turíngi (Toríngi), germansko pleme. — Od tod adj. Thoringus 3 toríngijski, torínški: terra Ven.; subst.

1. Thoringī -ōrum, m toríngijski (torínški) konji: Veg.

2. Thoringia -ae, f Toríngija, dežela Toringov: Ven., Cass.

thus [ðʌs] prislov
tako; na ta način; v taki meri; potemtakem; kot sledi

thus far dotlej, do tod
thus much toliko
thus and thus na ta in ta način

thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.