Franja

pljúča poumon moški spol ; (živalska) mou moški spol

pritisk krvi v pljučih congestion ženski spol pulmonaire
vnetje pljuč inflammation ženski spol du poumon
biti bolan na pljučih être malade du poumon, être poitrinaire (ali tuberculeux, phtisique)
človek bolan na pljučih tuberculeux moški spol, phtisique moški spol
desna pljuča so načeta le poumon droit est attaqué (ali touché)

pljúča (pljúč) n pl. anat. polmoni; vet. coratella:
med. kaverna v pljučih caverna polmonare
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
med. vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
med. osluškovanje pljuč auscultazione dei polmoni
med. železna pljuča polmone d'acciaio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gozdovi so pljuča pokrajine le foreste sono i polmoni del paese
izhropsti pljuča sputare i polmoni
zavpiti na vsa pljuča gridare a tutta forza

pločevína (-e) f lamiera, latta:
obdelovati, pocinkati pločevino lavorare, zincare la lamiera
aluminijasta, bakrena, cinkova pločevina lamiera di alluminio, di rame, di zinco
pren. ceste so bile zatrpane s pločevino le strade erano intasate dalle auto
metal. dekapirati, galvanizirati, lamelirati pločevino decapare, galvanizzare, laminare la lamiera
bela, črna pločevina lamiera zincata, lamiera nera
valovita pločevina lamiera ondulata

plōrō -āre -āvī -ātum (prim. pluō, pluit)

I. intr.

1. kričati, kriče klicati: in Servi Tulli haec est: „si parentem puer verberit, ast olle plorassit (= ploraverit) paren[s], puer divis parentum sacer esto P. F., plorare nunc flere, sed apud antiquos inclamare significat Fest.

2. jokaje ali tarnaje kričati, glasno jokati, jadikovati, plakati, tarnati, tožiti, javkati, stokati, tuliti (naspr. ridere): faciam plorantem illum Pl., plorando fessus sum Ci., nil sibi legatum praeter plorare H., discunt lacrimare decenter quoque volunt plorant tempore quoque modo O., lacrimandum est, non plorandum Sen. ph., plorare est cum voce flere Serv., olim in ridendo, nunc in plorando libertas Ci., plorando fessus sum Ci. sit sem (dovolj imam) javkanja, javkanja (tarnanja, stokanja) sem se naveličal, te iubeo plorare H. (zakletev = gr. οἰμώζειν λέγω σοι) da bi te plentalo! bes te nesi (lopi, plentaj)! vrag te vzemi (pocitraj)!, plorare alicui Tib. svoje solze komu liti = prelivati solze pred kom, jokati na prsih koga, zjokati se pred kom (vpričo koga). —

II. trans. objokovati kaj, žalovati, jokati, tarnati, javkati, stokati zaradi koga (česa), nad kom (čim), za kom (čim): raptum iuvenem, turpe commissum H., ploratus rogus O., aliena Q.; z ACI ali inf.: Pr., aquam hercle plorat, quom lavat, profundere Pl., ploravere (kričali so) suis favorem non respondere meritis H., me tamen obicere incolis plorares Aquilonibus H.

plóskati to applaud; to clap one's hands; to cheer; to acclaim

igralcu so glasno ploskali the actor was loudly applauded
igri so močno ploskali the play brought the house down
plóskati komu to clap someone, to applaud someone, pogovorno to give someone a big hand

plūmārius 3 (plūma) puha (dlake, perja) se tičoč: ars Hier., Vulg. umetnost vtka(va)nja v svilene obleke in preproge, da so videti, kakor da jih pokriva puh, brokatno tkalstvo, opus Vulg. brokat; subst. plūmārius -iī, m brokatni tkalec: Varr., Vulg., plumariorum textrina Vitr.

plume [plüm] féminin pero; perje; posteljno perje; pisalno pero; (ročna) pisava; stil; pisec, pisatelj; pluriel, populaire lasje

plume d'autruche, de coq, de paon, de parure nojevo, pe-telinje, pavje, lepotično pero
plume (à) réservoir nalivno pero
la plus belle plume de son aile, de son chapeau (figuré) njegov najboljši (so)delavec
dessin masculin à la plume perorisba
homme masculin de plume pisatelj
léger comme une plume lahek kot pero
lit masculin de plume mehka postelja
longues plumes des ailes letalna peresa
nom masculin de plume pisateljsko ime
poids masculin plume peresna teža (boksarjev)
trait masculin de plume poteza s peresom
écrire au courant de la plume pisati, kar komu sproti pride na misel
y laisser des plumes, de ses plumes (figuré) imeti izgubo, škodo (pri tem)
se parer des plumes du paon krasiti se s tujim perjem
perdre ses plumes izgubiti lase, postati plešast
prendre la plume, mettre la main à la plume prijeti za pero
rester au bout de la plume obtičati (pri pisanju)
supprimer d'un trait de plume ukiniti z eno samo potezo s peresom
vivre de sa plume živeti od pisateljevanja, od prodaje svojih knjig
(populaire) voler dans les plumes de quelqu'un napasti koga

plumer [plüme] verbe transitif (o)skubsti (tudi figuré); figuré vleči komu denar iz žepa

se plumer (populaire) iti v posteljo
il s'est fait plumer oskubli so ga

plūs-scius 3 (plūs in scīre) več vedoč, večveden: sunt mulieres plussciae Petr. so ženske, ki „znajo več kot hruške peči“ (= ki nimajo slame v glavi, ki niso padle na glavo).

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

plutovina samostalnik
1. (skorja hrasta plutovca) ▸ parafa
Osemdeset odstotkov nabrane plutovine se najprej spremeni v zamaške. ▸ A begyűjtött parafa nyolcvan százalékából először dugó lesz.

2. (kot surovina ali izdelek) ▸ parafaZa zamaške je primerna le plutovina najboljše kakovosti. ▸ Dugók készítésére csak a legjobb minőségű parafa alkalmas.
Eno steno so obložili s plutovino. ▸ Az egyik falat parafával burkolták.

po after; on, upon; at, by; over; through; according to

po abecednem redu in alphabetical order
po božiču after Christmas
po tej ceni at this price
po 10 tolarjev kos at ten tolars each
po dolžini lengthwise
po dva by twos, two by two, two at a time
po vsej Evropi all over Europe
(samó) po imenu (only) in name
po kopnem in po morju by land and sea
po mestu about (ali through) the town
po vsem mestu all over the town
kot po maslu (figurativno) like clockwork
po kakovosti by quality
po malem little by little, by degrees
po mojem mnenju in my opinion, to my mind
po meri by measure
po modi after the fashion
po naravi from nature
po naročilu by order
narejen po naročilu made to order
po naključju by accident, by chance
po nesreči unfortunately, as ill luck would have it
po možnosti if possible
odvetnik po poklicu lawyer by profession
po navodilu as instructed
po pravilu by rule
po petkrat five times running
po pravici by rights, of right
po mojem računu by my reckoning
po poslu, po poslih on business, on an errand
po rojstvu by birth
imenovan po stricu named after his uncle
po sobi about the room
po vsem svetu all over the world, all the world over
po njegovi smrti after his death
po ulici along the street
po uvidevnosti at discretion
po vodi by water
po tem vzorcu following (ali on, after) this pattern
po vrednosti in value
enak po velikosti equal in size
po deset ur nepretrgoma ten hours at a stretch
po vsem after all
po angleškem zakonu under (the) English law
po zraku by air
po spominu from memory
po planu according to the plan (ali scheme)
po vrsti in order, one after another, every one in his turn
po vaši želji according to your wish
takoj po moji vrnitvi immediately upon my return
po prejemu tega pisma on receipt of this letter
po meni je I am done for, pogovorno I've had it
če bi bilo po tebi, bi se svet podrl if you had your way, the world would go to ruin
če vam je po volji if you choose, if you care
to ni po mojem okusu that is not to my taste
dobivati časopis po pošti to receive one's newspaper by post
igrati po posluhu to play by ear
po starosti sta enaka they are the same age
iti po vodo to fetch water, to go for water
šel je ponj (po njega) he went to fetch him
peti po notah to read music, to sight-read
poslati po zdravnika to send for the doctor
poslali so po zdravnika the doctor has been (oziroma was) sent for
pridi pome (po mene)! come and fetch me!
potoval sem po vsej Afriki I travelled all over Africa
priseči po krivem to perjure oneself, to commit perjury
prišel sem k tebi po nasvet I have come to you for advice
risati po naravi to draw from nature (ali life)
sklepati po čem to infer from
soditi po zunanjosti to judge by appearances
po vsem, kar sem slišal... from all I heard...
sprehajati se po palubi to walk (ali to pace) the deck
sprehajati se, hoditi po soncu (dežju) to walk in the sun (in the rain)
udaril me je po glavi (ustih) he hit me on the head (he struck me in the mouth)
voditi koga po mestu to show someone round the town

po prisl. pol: po sata; na po puta; u po bijela dana pri belem dnevu; dan po dan i mjesec prode dan za dnem in mesec je naokrog; mi napredujemo oprezno, korak po korak korak za korakom; zrno po zrno, eto pogača zrno do zrna in pogača je tu; dovodili su ih dvojicu po dvojicu pripeljali so jih, dva po dva; to se je dogodilo sada po drugi put sedaj drugič; bio je mislilac i po bil je velik mislec; slušati priču na po uha poslušati zgodbo z enim ušesom; to sam uradio bez po muke to sem naredil z lahkoto

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

pobésiti baisser, incliner, pencher ; (zločince) pendre

pobesiti se se baisser, s'abaisser, se pencher
pobesiti glavo, oči baisser la tête, les yeux
vrata so se pobesila la porte s'est penchée (d'un côté)

pobráti ramasser, (re)cueillir, collecter, relever, prendre ; (sadje itd.) faire la cueillette ; (pisma) lever

pobrati se s'en aller, déguerpir, décamper, s'éclipser, s'esquiver, pogovorno filer sans demander son reste
pobrati članarino recueillir les cotisations
pobrati klasje glaner
pobrati jo s'éclipser, s'enfuir, se sauver, filer, tourner (ali montrer) les talons, familiarno filer à l'anglaise
pobrati pridelek ramasser (ali moissonner) la récolte
pobrati se proč décamper, s'en aller, quitter les lieux
pobrati smetano amener (ali tirer) la couverture à soi
pobrati šila in kopita (familiarno) prendre ses cliques et ses claques, trousser son sac et ses quilles
pobrati zanke rem(m)ailler, ramasser les mailles
vse so mu pobrali on lui a tout pris
poberi se od tod! va-t-en!, va te promener!, va au diable!, fiche-moi le camp!, file!, déguerpis (ali décampe) d'ici!, hors d'ici!

pocedíti to make flow (iz from)

sline se mi pocedijo my mouth waters
sline so se mi pocedile ob tem it made my mouth water

pocedíti filtrer

pocediti se (s'é)couler, fuir, s'échapper
sline so se mi pocedile l'eau m'est venue à la bouche
sveča se je pocedila la bougie a coulé

pocedíti (-ím) | pocéjati (-am)

A) perf., imperf.

1. pog. bere, scolare, scolarsi:
celo steklenico vina je pocedil si è scolato tutta una bottiglia di vino

2. pog. pren.
pocediti jo andarsene, svignarsela, scappare, far tela

B) pocedíti se (-ím se) | pocéjati se (-am se) perf., imperf. refl. scolare, sgocciolare; pren.
ob pogledu na bogato obloženo mizo so se mu pocedile sline alla vista della tavola riccamente imbandita gli venne l'acquolina in bocca

pocedi|ti se (-m se) rinnen; sickern
figurativno sline so se pocedile komu: es läuft (jemanden) das Wasser im Munde zusammen (po nach)