Franja

čečkarija samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (o obliki pisnega ali slikovnega izdelka) ▸ firka, ákombákom, krikszkrakszBrez poznavanja kubizma so Picassove slike le otroške čečkarije. ▸ A kubizmus ismerete nélkül Picasso képei csak gyermekes krikszkrakszok.
Pisava tistega moškega je bila grozna čečkarija. ▸ Annak a férfinek a kézírása szörnyű krikszkraksz volt.

2. izraža negativen odnos (o vsebini) ▸ firkálmány
Gospod ne obvlada niti slovenskega jezika in daje v javnost osnovnošolca nevredne čečkarije. ▸ Ez az úr még szlovénul sem tud rendesen, és olyan firkálmányokat tesz közzé, amelyek még egy általános iskoláshoz is méltatlanok lennének.

čéden (-dna -o) adj.

1. carino, grazioso, bello:
pren. iron. čedna druščina! bella compagnia!

2. pulito (tudi pren.):
ne prav čeden posel affare poco pulito

3. pren. (precej velik; donosen, dober) bello:
čedno premoženje un bel patrimonio
čedna službica un bell'impiego

čemú adv.

1. a che cosa, per che cosa:
čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?

2. perché:
čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?

čepràv konj. benché, sebbene; anche se, malgrado; nonostante che:
pren. pa čeprav te nikoli več ne vidim dovessi anche non vederti mai più
čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on malgrado lo meritasse, non ha vinto lui il premio

česati glagol
1. (urejati lase ali dlako) ▸ fésül, fésülködikČe imate dolge lase, jih ne češite mokrih, saj to še pospeši njihovo izpadanje. ▸ Ha hosszú a haja, ne fésülje nedvesen, mivel ez felgyorsítja a hajszálak tönkremenetelét.
Kratkodlakih psov seveda ni treba česati, moramo pa jih redno krtačiti. ▸ A rövidszőrű kutyákat nem szükséges fésülni, de rendszeresen ki kell kefélni a bundájukat.

2. (o vlaknih) ▸ fésül
3. (temeljito preiskovati) ▸ átfésül
Enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor. ▸ A honvédelmi minisztérium alakulatai megkezdték a terep, elsősorban a légtér átfésülését.

čestitati s stisnjenimi zobmi frazem
(ne privoščiti uspeha ali dosežka) ▸ összeszorított foggal gratulál
Menim, da so mi vsi iskreno čestitali in da ni bilo nikogar, ki bi mi čestital s stisnjenimi zobmi ... vsaj upam. ▸ Szerintem mindenki őszintén gratulált, és nem volt senki, aki összeszorított foggal gratulált volna... legalábbis remélem.

čèš adv. (za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli)

1. come dire:
držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar si dava arie di sicumera, come dire: non ho paura di nessuno!

2. češ da dicendo che; con la scusa, col pretesto che:
prišel je z veliko zamudo, češ da je zgrešil pot venne con molto ritardo scusandosi che si era (si sarebbe) smarrito
zagrozil mi je, češ da naj se pazim mi minacciò dicendomi di stare bene attento

čévelj (-vlja) m

1. scarpa; calzatura:
čevlji žulijo le scarpe sono strette
nositi, obuti, sezuti čevlje portare, mettere, togliersi le scarpe
boksasti, lakasti čevlji scarpe di vitello, di vernice
nizki, visoki čevlji scarpe basse, alte
ortopedski, otroški, planinski, smučarski čevlji scarpe ortopediche, da bambino, scarpe da montagna, scarponi da sci
krema za čevlje lucido, crema per scarpe
krtača za čiščenje čevljev spazzola da scarpe
žlica za čevlje calzatoio, corno
čistilec čevljev lustrascarpe
tovarna čevljev calzaturificio
trgovina s čevlji negozio di calzature
pren. dati koga na čevelj, na konec čevlja buttar fuori qcn.
pog. kje tišči čevelj? cos'è che non va?

2. nareč. stivale:
čevlji z mehkimi golenicami stivali con gambali flosci

3. teh. scarpa, fodera; elektr. terminale del polo

4. (dolžinska mera) piede
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. mavčni čevelj ingessatura della gamba
hist. španski čevelj (mučilna naprava) stivaletto maltese
PREGOVORI:
le čevlje sodi naj kopitar a ciascuno il suo mestiere
brez muje se še čevelj ne obuje nulla si acquista senza fatica, eccetto sporcizia ed unghie lunghe

čič moški spol
čič ne da nič, delavec je kruhovec Faulenzen bringt nichts ein
➞ → čičati

čìč (číča) m nareč. lo star seduti
PREGOVORI:
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano ha poco oggi e niente domani

číslanje čísli esteem

biti zelo v čislih pri kom to be held in high esteem by someone
imeti koga v čislih to esteem someone
ne biti preveč v čislih to enjoy no great esteem

čȉst -a -o
1. čist, snažen: -a kuća, voda; -e ruke
2. jasen: -o nebo, oko, staklo
3. sam, gol, čist: -a zavist
4. čist, brez primesi: -i ton, šećer, koks, cink; -a boja, cijena, dobit, težina, tvar; -a znanost, nauka; -o zlato, željezo; -a krv, rasa
5. biti na -u biti si na jasnem; činiti što iz -a mira delati kaj, ne da bi bil izzvan; ne biti čist ne biti pri pravem; primiti nešto za -u monetu sprejeti kaj kot čisto resnico; prepisati što na -o
6. -a nedjelja prva postna nedelja

čisto prislov

1. (povsem) ganz, völlig, gänzlich
ne čisto nicht ganz (ni čisto tako das ist nicht ganz so)

2. (prav) aller- (najboljši/prvi/zadnji allerbeste/allererste/allerletzte; na koncu zuallerletzt, na vrhu zualleroberst)

3. (sploh) gar, überhaupt (nič gar nichts/überhaupt nichts, noben gar keiner/ überhaupt keiner, nikoli überhaupt nie)
prav čisto nič rein nichts, Null Komma nichts

4.
čisto ob unmittelbar an

5.
čisto edini der einzigste pridevnik: ➞ → čist

čísto purement, nettement, entièrement, tout à fait, complètement

čisto slučajno par pur hasard
v sobi je čisto la chambre est propre
nebo je čisto le ciel est pur
čisto ne verjamem je ne crois presque pas, j'ai du mal à croire
čisto nič rien du tout, absolument rien
čisto nov flambant neuf
čisto nag tout nu, nu comme un ver

čítati to read

čítati dalje to read on
čítati do konca to read through
zopet čítati to reread
čítati med vrsticami figurativno to read between the lines
čítati glasno to read aloud
čítati tiho, potihem to read to oneself
čítati zase (skrivaj) to read to oneself
čítati pazljivo to peruse
čítati površno, bežno to skim
čítati komu kaj to read something to someone
čítati dolgočasno knjigo to wade through a dull book
čítati komu na obrazu to read someone's face
on mnogo čita he is a great reader, he is a bookworm
on je mnogo čital (je načitan) he is well-read, he is a man of wide reading
to se čita kot roman it reads like a novel
ona ne čita mnogo she is not much of a reader
knjiga se lepo čita the book reads well
ta knjiga se zanimivo čita this book makes good reading ali pogovorno a good read
ona ima rada, da ji kaj čitajo she likes being read to
na očeh se mu čita pohlep his greed can be read in his eyes
hoteti čítati v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
najbolj čitana knjiga the most widely read book

čívkati¹ (-am) | čívkniti (-em) imperf., perf.

1. cinguettare (tudi ekst.):
pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi ne parlano anche i passeri, è cosa risaputa

2. pejor. pog. parlare, raccontare:
da mi ne čivkneš o tem! mi raccomando, acqua in bocca!

3. crepare, stendere le cuoia

čȉzma ž (t. čizme, madž. csizma) škorenj: ne ide ova čizma na tu nogu to ne spada sem; nije svaka čizma za svaku nogu ni vsakdo za vse sposoben; španska čizma mučilna naprava

člén anat, gram artículo m

(ne)določni člen (gram) artículo (in)determinado
člen verige eslabón m

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

človek³ [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
človeku je žal es tut einem leid