Franja

garáti to toil; to plod; to drudge; to fag; to grind away (at)

garáti kot konj to work oneself to death, žargon to sweat one's guts out
brez prestanka garáti to keep one's nose to the grindstone

Gardemaß, der, Gardemaß haben/mit Gardemaß biti velik (kot gardist, vsaj 180 cm)

Gargilius -iī, m GargÍlij,

1. slab, a nečimrn lovec, ki se je v Horacijevem času bahal pred rimskim ljudstvom kot mojster lova: H.

2. Gargilius Mārtiālis Garg. Marcial, rim. pisatelj o vrtnarstvu v 3. stoletju po Kr.: PALL. – Od tod adj. Gargiliānus 3 Gargilijev: fundus DIG.

garniture [-tür] féminin garnitura; oprava, oprema; priloga, prikuha; ovoj; armatura; tesnilo; okras

garniture de boutons garnitura gumbov
garniture de fer železen okov
garniture de fourrure krznen obšiv
garniture de lit garnitura posteljnega perila
des haricots comme garniture fižol kot prikuha

garum (garon) -ī, n (gr. γάρον) iz solomurjenih (= mariniranih) rib pripravljena ribja omaka, ki so jo polivali čez ostrige: H., CELS., PLIN., SEN. PH., MART.; tudi kot zdravilo: COL., P. VEG.

Gastrolle, die, gostovanje; in einer Gastrolle auftreten gostovati, nastopiti kot gost

gato moški spol maček; prebrisan žepar; premetenec; Madridčan; najstarejši učenec v razredu

gato de Angora angorska mačka
gato común domača mačka
gato montés divja mačka
andar buscando tres pies al gato prepir iz trte izviti
correr (ir, pasar) como gato por ascuas kot nor teči, da bi ušli nevarnosti
dar (vender) gato por liebre koga oslepariti
no hacer mal a un gato nikomur nič žalega storiti
lavarse a lo gato zaníkrno (kot maček) se umiti
llevar el gato al agua pogumno kljubovati nevarnosti
aquí hay gato encerrado tu nekaj ni v redu, za tem tiči nekaj
gato escaldado, del agua fría huye oparjen maček se še mrzle vode boji
el gato maullador nunca buen cazador (fig) kdor veliko govori, malo naredi
como perros y gatos kot pes in mačka, v večnem sovraštvu

gatto m (f -ta)

1. zool. maček (Felis catus)
gatto selvatico divja mačka (Felis silvestris)

2.
gatto frustato pren. polit cucek
mal gatto lisjak, prevejanec, tat
essere come cani e gatti biti si kot pes in mačka
essere in quattro gatti biti v majhnem številu, biti le za vzorec
musica da gatti pren. mačja godba, kot bi mačko vlekel za rep
gatto a nove code hist. bič
il Gatto con gli stivali Obuti maček

3. voj. hist. oven

4.
gatto delle nevi snežni teptalnik

5.
gatto selvaggio divja stavka

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

Gaul, der, (-/e/s, Gäule) kljuse; figurativ konj; jemandem wie einem lahmen Gaul zureden prigovarjati kot bolnemu konju; jemandem geht der Gaul durch komu se utrga

gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.

1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.

2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART.

gaver [gave] verbe transitif pitati (perutnino); figuré natrpati z znanjem

gaver des oies pitati gosi
poulet masculin gavé spitan piščanec
je suis gavé sit sem kot boben, ne morem več
gaver un enfant de confiture tlačiti v otroka marmelado
se gaver de quelque chose prenajesti se česa
se gaver de romans policiers brati obilo detektivk
il se gave de chocolat jé preveč čokolade

gavrán zoologija raven

črn kot gavrán raven; raven-haired
kot gavrán črni kodri (las) pesniško raven locks pl

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

gazer¹ [gaze] verbe transitif usmrtiti s plinom; žgati (tekstil) (s plinom); populaire drveti (z avtom)

ça gaze! (populaire) dobro gre! gre kot po maslu!

gazzēlla f

1. zool. gazela (Gazella)

2.
essere agile come una gazzella biti gibek kot gazela
occhi da gazzella gazelje oči

3. pren. žarg. hiter policijski, karabinjerski avto

gedruckt tiskan, natisnjen; gedruckte Schaltung Elektrizität tiskano vezje; Technik pritisnjen; figurativ potrt; wie gedruckt lügen lagati kot pes teče

gefunden ➞ finden; figurativ ein gefundenes Fressen kot zanalašč

gehabt ➞ haben; Adjektiv običajen; wie gehabt kot vedno, kot smo že navajeni

Geige, die, (-, -n) violina, gosli; Geige spielen igrati violino/na violino; die erste Geige spielen igrati prvo violino ( tudi figurativ ); nach jemandes Geige tanzen plesati tako kot kdo žvižga