Franja

mason [méisn]

1. samostalnik
zidar, kamnosek, klesar; prostozidar

2. prehodni glagol
zidati (s kamnom)

Mason-Dixon line nekdanja meja med ameriškimi državami s suženjstvom in brez njega

massa

A) f

1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota

2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

4. fiz. masa

5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso

6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci

7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa

8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

mast ženski spol (-i …) das Fett, das Schmalz (gosja Gänseschmalz, Gänsefett, kostna Knochenfett, z ocvirki Griebenfett, rastlinska Pflanzenfett, svinjska Schweinefett)
lonec za mast der Schmalztopf
gore masti Fettmassen množina
brez masti fettlos
kar cediti se od masti fetttriefend sein
podoben masti fettartig
mazanje z mastjo die Fettschmierung

maščob|a [ô] ženski spol (-e …) das Fett; (mastnost) die Fettigkeit; (jedilna Speisefett, mlečna Milchfett)
… maščobe/maščob Fett-
(količina der Fettgehalt, kopičenje der Fettansatz, odlaganje die Fettablagerung, plast die Fettschicht, tanka plast der Fettfilm, presnavljanje der Fettstoffwechsel, topilo za der Fettlöser)
brez maščobe fettfrei, fettlos
neprepusten za maščobo fettdicht
vsebujoč maščobo fetthaltig
topen v maščobi fettlöslich
odporen proti maščobi fettbeständig
ki kopiči maščobo fettspeichernd
ki razkraja maščobo fettspaltend
bogat z maščobo fettreich
odstranjevati maščobo entfetten, posneti: das Fett abschöpfen

mati ženski spol (mater|e …)

1. die Mutter; otrokova: die Kindesmutter
rodna mati leibliche Mutter
neporočena/nezakonska mati uneheliche Mutter
-mutter (brezsrčna Rabenmutter, kraljica mati Königinmutter, mati levinja Löwenmutter, nadomestna Ersatzmutter, krušna Ziehmutter)
druga mati (na las podobna materi) ganz die Tochter ihrer Mutter
navezanost na mater die Mutterbindung
brez matere mutterlos (sirota brez matere mutterloses Kind)
slab/ugoden za matere predpisi ipd.: mütterfeindlich/mütterfreundlich
posvetovalnica za matere die Mutterberatungsstelle
umor/uboj matere der Muttermord
zaščita matere der Mutterschutz

2.
boginja mati die Muttergottheit
cerkev mati die Mutterkirche
figurativno mati država Vater Staat
mati narava Mutter Natur
|
figurativno previdnost je mati modrosti/porcelanaste sklede Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste
držati se matere za predpasnik der Mutter an der Schürze hängen

máti mother

stara máti grandmother, pogovorno granny, grannie, gran, (otroško) nana
máti Zemlja Mother Earth
brezsrčna máti unnatural mother
máti božja religija Mother of God, Our Lady, Holy Virgin
máti žalosti religija Our Lady of Sorrows
pisana máti (mačeha) stepmother
krušna máti foster mother
nezakonska máti unmarried mother
rodna máti one's own mother
brez matere motherless
posvetovalnica za matere maternity department, pogovorno maternity, (pred porodom) antenatal clinic
morilec, umor matere matricide
brat po materi uterine brother
postati máti to become a mother
držati se matere za krilo to cling to one's mother's apron strings
kot máti skrbeti za koga to mother someone

máti mère ženski spol

brez matere sans mère
brezsrčna mati mère dénaturée, marâtre ženski spol
hišna mati (bonne) mère de famille
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
pisana mati belle-mère, (starinsko) marâtre
stara mati grand-mère ženski spol
mati božja mère de Dieu
mati domovina mère patrie ženski spol
mati prednica (v samostanu) Mère supérieure
po materi du côté maternel, en ligne maternelle
kakor mati skrbeti za koga entourer quelqu'un de soins maternels, dorloter quelqu'un
biti komu za mater tenir lieu (ali servir) de mère à quelqu'un
lenoba je mati vseh pregreh l'oisiveté est mère de tous les vices
previdnost je mati modrosti prudence est mère de sûreté

máti madre f

brez matere sin madre, huérfano de madre
brezsrčna mati madre desnaturalizada
krušna mati madre adoptiva
stara mati abuela f
pisana mati madrastra f
morilec, -lka matere matricida m/f
umor matere matricido m
kakor mati skrbeti za koga cuidar a alg como una madre; servir de madre a alg
lenoba je mati vseh pregreh ociosídad es madre de todos los vicios

Matthäi Matejev; Matthäi am letzten sein biti na koncu (brez denarja, pred smrtjo)

mātūrō -āre -āvī -ātum (mātūrus)

I. trans.

1. (sadove) (do)zoriti, (u)godíti, pass. dozore(va)ti, zoreti: Gell., annus in apricis maturat collibus uvas Tib., Martio (sc. mense) pomum maturat (sc. amygdala) Plin., frumenta cum defloruere, crassescunt maturanturque, cum plurimum, diebus quadraginta, item faba, paucissimis cicer Plin., quibus omnia, quae terra gignit, maturata pubescunt Ci. dozori in zras(t)e, maturata uva Ci. dozorel, zrel.

2. sploh kaj fizično (do)zoriti, (u)godíti, narediti (delati) godno: quod (sc. malagma) pus maturat Cels., partus conceptos maturat caninum lac potum Plin. naredi godne za porod, vitis alba suppurationes veteres maturat et purgat Plin.

3. metaf.
a) ob pravem času (začása, pravočasno) opraviti: multa forent quae mox caelo properanda (prenagliti), maturare datur V.
b) pospešiti (pospeševati), hitro izvršiti (izvrševati), spodbuditi (spodbujati), podvizati: Plin., Macr., Amm., coepta, censum, nuptias L., iter C., L., alicui mortem Ci., N. ali necem H., Suet. ali exitum Suet., fugam S. fr., V., T., Iust., insidias consuli S., de rebus maturandis ad senatum referre Ci.; z inf. podvizati se, kar najhitreje, čim prej kaj storiti: Amm., oro, ut matures venire Pl. da čim prej prideš, pridi kar najhitreje, iube maturare illam exire huc Pl., maturat ab urbe proficisci C., maturare iter pergere S. (naspr. tardius ire), ni Catilina maturasset signum dare S. ko bi Katilina ne bil dal znamenja prezgodaj; v istem pomenu tudi brez inf.: legati in Africam maturantes (zgodaj) veniunt S., Hannibal maturandum ratus, ne praevenirent Romani L., maturato opus est L. potrebna je naglica, treba se je podvizati. — Od tod adv. pt. pf. mātūrātē začása, ob pravem času, pravočasno, naglo, urno, kar najhitreje: at m. propera! Pl.

Maulsperre, die, Medizin spazma žvekalnih mišic; figurativ die Maulsperre kriegen ne priti do sape; die Maulsperre haben biti brez besed

méč sword

dvorezen méč double-edged sword
méč dvoročnik two-handed sword
méču podoben sword-like
ročaj méča (sword) hilt
pas za méč sword belt
nosilec méča sword-bearer
nožnica méča scabbard, sheath
rana od méča sword cut
udarec z méčem stroke of the sword
z ognjem in méčem by fire and sword
na konici méča (figurativno) at the point of the sword
z golim méčem with drawn sword
ples (plesalec) z méči sword dance (dancer)
z méčem v roki sword in hand
brez udarca z méčem without striking a blow
izvleči, potegniti méč (iz nožnice) to draw the sword
nasaditi se, vreči se na méč to hurl oneself on one's sword
spopasti se z méči to cross swords
uničiti z ognjem in méčem to annihilate (ali to destroy) with fire and sword
vtakniti méč v nožnico to sheathe the sword (tudi figurativno)

med¹ [é] moški spol (-u, ni množine) der Honig, Bienenhonig, -honig (cvetlični Blütenhonig, gozdni Waldhonig)
umetni med der Kunsthonig
turški med türkischer Honig
celica z medom die Honigzelle
kruh z medom das Honigbrot
kozarec medu das Honigglas
sladek kot med honigsüß
figurativno na ustih med, a v srcu led Honig auf der Zunge, Galle im Herzen
brez potu ni medu ohne Fleiß kein Preis

med|el [ê] (-la, -lo) (bled) fahl, [blaß] blass; (brez življenja) ohne Saft und Kraft, leblos; barve: verwaschen; sij: schwach; (brez leska) glanzlos, matt; vino: firn

médico zdravniški

médico m zdravnik
ciencias médicas medicina, zdravilstvo
médico de cabecera telesni (domači) zdravnik
médico de cámara kraljevi telesni zdravnik
médico de consulta posvetovalni (pritegnjeni) zdravnik
médico del distrito okrožni zdravnik
médico ginecólogo, médico de enfermedades de la mujer zdravnik za ženske bolezni, ginekolog
médico de estado mayor štabni zdravnik
médico forense sodni zdravnik
el médico del hogar hišni zdravnik (knjiga)
médico (en) jefe, primer médico primarij, višji zdravnik
médico militar vojaški zdravnik
médico sin visitas zdravnik brez klientele
mal médico doktor skaza, mazač
hacerse examinar (auscultar) por el médico dati se zdravniško pregledati

medío moški spol sredina, polovica; (pomožno) sredstvo; izhod; medij; prerez, poprečno število; pol čaše (vina); sfera, področje: (nogomet) krilec

medío de cambio menjalno sredstvo
medío por ciento pol odstotka, polovica od sto
en medío de la noche opolnoči
se engaña V. de medío a - motite se od začetka do konca
de por medío vmes, medtem; na pol (pota)
de medío arriba od pasu navzgor
en este medío v tem, medtem
en medío de todo (de eso) kljub vsemu (temu)
en medío del invierno v največji zimi
por medío v sredi
por medío de s pomočjo, s, z
día medío dia (Am) vsak drugi dan
meterse en medío posredovati v sporu
no hay medío de convencerle ni ga moči prepričati
no hay medío de hacerlo nemogoče je
quitar de en medío s poti spraviti
quitarse de en medío s poti iti
en buen medío está la virtud srednja pot je najboljša pot
corto de medíos brez sredstev, na tesnem z denarjem
medíos de fortuna premoženjske razmere

megl|a ženski spol (-è …) der Nebel; die Nebelbildung; (jutranja Frühnebel, Morgennebel, v kotlinah Talnebel, ledena Eisnebel, nepredirna Nebelwand, talna Bodennebel, Strahlungsnebel, visoka Hochnebel)
umetna megla künstlicher Nebel, figurativno blauer Dunst
podhlajena megla unterkühlter Nebel
gosta megla dichter Nebel, pogovorno: die Waschküche, die Suppe
… megle Nebel-
(metalec der Nebelwerfer, morje das Nebelmeer, najava die Nebelmeldung, nastajanje die Nebelbildung, pas die Nebelbank, področje das Nebelgebiet, pramen der Nebelschwaden, pršenje iz megle das Nebelnässen)
brez megle nebelfrei
poln megle durchnebelt
vlažen od megle nebelfeucht
odet v meglo nebelverhangen
dan z meglo der Nebeltag
(signalni) rog za meglo das Nebelhorn
signal za meglo das Nebelsignal
agronomija in vrtnarstvo zaščititi z umetno meglo einnebeln

mendācium -iī, n (mendāx)

1. laž, neresnica, prazna obljuba (naspr. verum): O., Sen. ph., Plin. idr., impudens Ci., de caede equitum C., m. dicere N., Q., cave mendacium (sc. dicas) ali cave mihi mendaci quicquam (sc. dicas) Pl., improbi hominis est mendacio fallere Ci., vero mendacio abuti lagati, kakor bi orehe tolkel, lagati, kot pes teče, debelo lagati (= kar naravnost, brez pomislekov), onerare aliquem mendaciis Ci. hudo nalagati koga, sine mendacio vivere Icti. pošteno, brez zavisti, brez hinavstva.

2. metaf.
a) prevara, slepilo, preslepitev, omama, privid, prikazen: Plin., Sen. ph., Amm., mendacia famae O., opinionis esse mendacium, non oculorum Ci., Phoebi Caesar mendacia ludit Poeta ap. Suet. posnema vlogo Fojba.
b) pesniška izmišljotina, basen, pravljica: mendacia poetarum Cu.

menester moški spol potreba, sila; služba, posel, opravek, dolžnost

haber menester a/c potrebovati kaj
no habrá menester de lahko bomo brez (bomo pogrešali)
es menester (hacerlo) treba je (to storiti)
no tengo menester de ello ne potrebujem tega
menesteres pl naravne potrebe; službene dolžnosti; orodje, priprave