-
ῥηθείς 3 (gl. εἴρω1 ) izrečen, izgovorjen; τὸ ῥηθέν izrek.
-
ῥηκτός 3 (ῥήγνυμι) ep. kar se da raztrgati (prebiti), ranljiv.
-
ῥητορικός 3 (ῥήτωρ) 1. govornikov, govorniški, ἡ ῥητορική zgovornost, govorništvo. 2. zgovoren; ὁ govornik. – adv. ῥητορικῶς kakor govornik, zgovorno.
-
ῥητός 3 (adi. verb. k εἴρω 1) 1. izrečen, izgovorjen, povedan, dogovorjen, domenjen, določen, ἐπὶ ῥητοῖς pod določenimi pogoji. – adv. ῥητῶς izrečno NT. 2. kar se sme povedati, izrekljiv.
-
ῥῑγεδανός 3 (ῥῖγος) ep. grozen, strašen, strahovit.
-
ῥῑ́γιον [comp. od ῥῖγος, sup. ῥίγιστος 3] ep. mrzlejši, strašnejši, hujši; sup. adv. ῥίγιστα najstrašneje, pregrozno.
-
ῥῑπτός 3 poet. vržen, μόρος smrt vsled padca.
-
ῥοδανός 3 ep. gibljiv, gugav; omahljiv, šibek.
-
ῥόδεος 3 poet. = ῥοδόεις.
-
ῥοδόεις 3 (ῥόδον) ep. rožnat, dišeč po rožah.
-
ῥυπαρός 3 (ῥύπα) umazan.
-
ῥῡσός 3 (gl. ῥυτίς) ep. z razoranim (zgrbančenim) obrazom, zgrbljen.
-
ῥυτός1 3 (ῥέω) tekoč, ὕδωρ živa voda.
-
ῥυτός2 3 (ἐρύω) privlečen, dovlečen.
-
ῥωγαλέος 3 (ῥώξ) ep. raztrgan, razsekan, luknjast, preboden.
-
ῥωμαλέος 3 krepek, močen, trden πέδαι, silen ἐν τῷ λέγειν.
-
σαθρός 3 1. trohnel, trhel, počen. 2. pren. a) razpadljiv, minljiv, slab(oten), bolan; b) prazen, puhel, ničev; c) σαθρόν τι slabost, boječa (malodušna) misel.
-
Σαλαμίς, ῖνος, ἡ otok in mesto v Saronskem zalivu; adi. Σαλαμίνιος 3; preb. ὁ Σαλαμίνιος.
-
Σάμος, ἡ 1. = Σάμη. 2. Σάμος Θρηϊκίη, Σαμοθρᾴκη, ion. Σαμοθρηΐκη Samotrake, otok v severnem Ajgajskem morju; preb. οἱ Σαμοθρήικες; adi. Σαμοθρηΐκιος 3. 3. otok v Ajgajskem morju blizu jonske obale; preb. οἱ Σάμιοι.
-
σανδαράκινος 3 ion. s surikom pobarvan, svetlordeč.