Franja

skomína navadno pl

skomíne unpleasant sensation caused by bitter taste or fear; (poželenje) desire; longing for
delati komu skomíne to make someone's mouth water (po for)
skomíne me obhajajo ob tem it makes my mouth water

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skŕhati (-am)

A) perf.

1. smussare, spuntare, intaccare:
skrhati sekiro smussare la scure

2. pren. fiaccare, indebolire, spossare:
bolezen je skrhala njegovo moč la malattia aveva fiaccato le sue forze

B) skŕhati se (-am se) perf. refl. intaccarsi, sbrecciarsi:
steklene posode so se skrhale i vasi di vetro si sono sbrecciati
pren. skrhati si ob čem zobe rompersi i denti in, su, contro qcs.

skupaj

1. (skupno) zusammmen (tudi vsota), gemeinsam, miteinander

2. (družno) beisammen, zusammen, (drug ob drugem) nebeneinander, beieinander; z glagoli: beieinander … (čepeti [beieinanderhocken] beieinander hocken, ležati [beieinanderliegen] beieinander liegen, sedeti [beieinandersitzen] beieinander sitzen, stati [beieinanderstehen] beieinander stehen), zusammen-, beisammen- (biti [zusammensein] zusammen sein, [beisammensein] beisammen sein, ostati beisammenbleiben, zusammenbleiben, sedeti beisammensitzen, zusammensitzen, stati beisammenstehen)

3. (drug k drugemu) zueinander …, zusammen- (spadati [zueinandergehören] zueinander gehören, spadajoč zusammengehörig); pritrditi, privezati: aneinander … ([aneinanderbinden] aneinander binden, [aneinanderfesseln] aneinander fesseln, [aneinanderkleben] aneinander kleben); (drug z drugim) zueinander …, zusammen- (držati zusammenhalten, [zueinanderhalten] zueinander halten)

4. (zbrano) zusammen-, beieinander … (imeti zusammenhaben, [beieinanderhaben] beieinander haben); (ne vsaksebi/narazen) zusammen- (pisati zusammenschreiben, pustiti zusammenlassen); (na kup) zusammen- (dati zusammenschütten, zusammenrücken, zusammentun, zusammenlegen, držati zusammenhalten, gnati zusammentreiben, hoteti priti [zueinanderwollen] zueinander wollen, pasti zusammenklappen, zusammenfallen, zusammenbrechen, spraviti zusammenkriegen, zusammenbringen)

5.
pet/devet skupaj zu fünft/zu neunt

6.
vse skupaj insgesamt, alles in allem
vsi skupaj allesamt, allerseits, samt und sonders
skupaj z mitsamt, pravo kaznivo dejanje: in Tateinheit mit
|
Kdaj sva midva skupaj krave pasla? Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet?
figurativno nenehno tičati skupaj wie Kletten zusammenhängen

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

slabó mal

slabo mi je me siento mal
slabo mi je postalo sentí un desfallecimiento
človeku postane slabo ob tem (es algo que) dá nauseas
bolniku gre slabo el enfermo va mal
slabo izvesti dela hacer mal (ali fam chapuceramente) a/c
biti slabo zapisan ser mal visto, estar mal conceptuado
slabo ravnati s kom portarse mal con alg, maltratar a alg, tratar mal a alg

slavnost ženski spol (-i …) die Feier (otvoritvena Eröffnungsfeier, ob ustanovitvi Gründungsfeier), der Festakt

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

slína saliva; (pljuvalna) spittle; slobber; slaver

slíne se mi pocedijo ob tem it makes my mouth water; my mouth waters at the thought (ali sight) of it, the thought (ali the sight) of it makes me drool
izločanje slíne salivation; discharge of saliva
ki dela slíno medicina salivant

sline se cedijo komu frazem
(zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyálaLepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála.

slon|eti [é] (-im)

1. človek, lestev: lehnen (ob an); (naslanjati se) sich lehnen an

2. na njegovi rami: ruhen an

3. ostrešje ipd., odgovornost: ruhen (na auf); na stebrih ipd.: getragen werden von

4. (temeljiti) beruhen auf; fußen auf, gründen auf, sich stützen auf

slonéti to lean (na, ob on, against)

slonéti ob drevesu to lean against a tree

slovésen solemn

slovésna izjava solemn declaration
ob tako slovésni priložnosti on such a solemn occasion
slovésna razdelitev nagrad prize-giving
slovésna velika maša religija solemn high mass
napraviti kaj slovésno to solemnize something

slov|o [ó] srednji spol (-ésa …) der Abschied; (poslovitev) die Verabschiedung
v slovo zum Abschied
bolečina ob slovesu der Abschiedsschmerz
brez besede slovesa ohne ein Abschiedswort
dati/vzeti slovo Abschied nehmen

slovó departure; parting; leave-taking; farewell

ob slovesu at parting
banket, pojedina ob slovesu farewell dinner, parting treat
dati slovó službi to leave the service
vzeti slovó (od) to take leave (of), to make one's farewell; to bid farewell

slovó adieu(x) moški spol, (množina) , congé moški spol

ob slovesu en faisant ses adieux, en prenant congé
slovo vzeti, jemati od koga faire ses adieux à quelqu'un, prendre congé de quelqu'un

služb|a¹ ženski spol (-e …)

1. (delo) der Dienst, (dnevna Tagdienst, nočna Nachtdienst, Spätdienst, notranja Innendienst, patruljna Patrouillendienst, Streifendienst, policijska Polizeivollzugsdienst, Polizeidienst, pri okencu Schalterdienst, v zaledju vojska Etappendienst)

2. (delovno mesto) die Stellung, die Anstellung, der Dienst (dosmrtna Lebensstellung, državna Staatsdienst)

3. duhovniška, sodniška, profesorska ipd.: das Amt, Priesteramt, Richteramt, Lehramt
škofovska služba das Bischofsamt
|
brez službe stellungslos
… službe Dienst-
(konec der [Dienstschluß] Dienstschluss, leto das Dienstjahr, nastop der Dienstantritt, poškodba ob opravljanju die Dienstbeschädigung, začetek der Dienstbeginn)
biti v službi im Dienst sein
v notranji službi innendienstlich
imeti službo Dienst haben
menjati službo sich verändern
najti službo unterkommen
nastopiti službo seinen Dienst antreten
odpovedati službo kündigen
prošnja za službo die Stellenbewerbung
sposoben za službo dienstfähig
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
vzeti v službo in Dienst nehmen, anstellen, einstellen

smaragdus (zmaragdus) -ī, m in f (tuj. σμάραγδος) smarágd, svetlo zelen dragulj, pri starodavnikih ne le naš smaragd, ampak vsak zelen dragulj ali poldragulj: Varr. ap. Non., Lucr., Cu., O., Pr., Sen. ph., Plin., Cl., Prisc. idr., o quantum est auri potius pereatque smaragdi quam fleat ob nostras ulla puella vias Tib., ebur atria vestit, et suffecta manu foribus testudinis Indae terga sedent, crebro maculas distincta zmaragdo Lucan., nitor smaragdi collo praefulget tuo Ph., et lotam tepido togam Galaeso, Indos sardonychas, Scythas zmaragdos, et centum dominos novae monetae Mart. (ki meri zmarăgdus), zmaragdum ad quam rem viridem, pretiosum vitrum? Petr., ibi arcano florentis igne zmaragdos cingit et infaustas percussum adamanta figuras Stat., Cilniorum smaragde (o Mecenatu) Macr., foribus testudinis Indae terga sedent fulvo maculas distincta smaragdo Serv.

Smyrna (Zmyrna) -ae, f (Σμύρνα) Smírna (Zmírna)

1. glavno mesto maloazijske Jonije z izvrstnim pristaniščem ob Egejskem morju, po nekaterih virih Homerjevo rojstno mesto (zdaj Izmir Körfezi): Ci., L., Stat., Plin., Gell. Od tod adj. Smyrnaeus 3 (Σμυρναῖος) smírnski, smirnájski: Amm., Sid., conventus Plin., Marcion Plin. iz Smirne, vates (= Homerus) Lucan., Smyrnaea plectra Sil. = Homerjevi plektri, Homerjeve trzalice; subst. Smyrnaeī -ōrum, m Smirnájci, preb. Smirne: Ci., L.

2. starejše ime mesta Efez: Plin.

3. ime neke Amazonke: Plin.

4. Cinova (Cinna) slaba pesnitev (pesmotvor): Zmyrna mei Cinnae nonam post denique messem quam coepta est Cat., Zmyrna cavas Satrachi penitus mittetur ad undas Zmyrnam cana diu saecula pervolvent Cat.

sneeze [sni:z]

1. samostalnik
kihanje

sneeze gas kihalni plin, kihavec

2. neprehodni glagol
kihati
pogovorno požvižgati se na, pokašljati se na

this is not to be sneezed at ni, da bi se namrdnil ob tem; to niso mačkine solze; to ni za odmet; to ni nekaj, kar bi odklonili
to sneeze into a basket kihniti v košaro, figurativno biti obglavljen (z giljotino)