Franja

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo

garlito moški spol vrša, sak; past, zanka

caer en el garlito v past pasti, iti na limanice
coger a uno en el garlito koga pri dejanju zasačiti

Gast, der, (-es, Gäste) gost, (Besucher) obiskovalec; (Fahrgast) potnik; figurativ ein komischer/seltsamer Gast čuden svat, čudna pojava; zu Gast v gosteh (bei pri) ; Gäste beherbergen oddajati sobe

gaufre [gofr] féminin skladanec, vafelj; sat(ovje)

être la gaufre dans quelque chose (figuré) igrati žalostno ali neumno vlogo pri kaki zadevi
se sucer la gaufre (populaire) našminkati se
moule masculin à gaufre módel za skladance, figuré, populaire kozav obraz

gehenna (geenna) -ae, f gehena (geena), pravzaprav dolina pri Jeruzalemu, kjer so Molohu žrtvovali otroke; pozneje = pekel: ECCL. Od tod adj. gehennālis -e, peklenski: incendium, poenae CASS.

gelasīnus -ī, m (gr. γελασῖνος) jamica, ki nastane na licu pri smejanju: MART.

Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).

Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.

gemeindebehördlich: gemeindebehördliches Verfahren postopek pri občinskem upravnem organu

gen samostalnik
1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ génPovezane iztočnice: recesivni gen

2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ génČeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.

gêne [žɛn] féminin zadrega, neprijetnost; ženiranost; mučnost, muka, težava, ovira; denarna stiska; prisiljenost

il est sans gêne on se prav nične ženira
n'ayez aucune gêne! Nič se ne ženirajte!
avoir de la gêne à avaler imeti težave pri požiranju
éprouver de la gêne biti v zadregi, ženirati se
être dans la gêne, (dans une grande) gêne biti v (hudi) (denarni) stiski
être sans gêne ne se ženirati, biti neprisiljen, ne se ozirati na druge
éprouver une gêne à respirer s težavo dihati
sentir de la gêne dans le genou čutiti bolečino v kolenu
ressentir une gêne intolérable začutiti neznosno bolečino
sa présence m'est une gêne njegova navzočnost mi je (prava) muka
sans-gêne masculin neprisiljenost, neženiranost; indiskretnost, nevljudnost, brezobzirnost; masculin brezobzirnež
(vieilli) mettre à la gêne spraviti v zadrego

Gēnēsārās, -ae, m: PLIN. ali Gennēsar in Gennēsareth, indecl. n: VULG. Gēnĕsăr najdemo pri SID. Genezár(as), Genázaret, jezero v Palestini.

geniālis -e, adv. geniāliter (genius)

I. geniju posvečen =

1. nevestin(ski), svatovski, zakonski: lectus g. CI., H. idr. ali g. torus V., AUR. ali pulvinar g. CAT. zakonska postelja; pesn.: ducuntur raptae, genialis praeda, puellae O. plen za zakonsko posteljo, bella STAT. ob svatovščini; subst.
a) geniālis -is, m (sc. torus) zakonska postelja: L., IUV.
b) α) geniālia -ium, n zakonska postelja: ARN. β) Geniālia -ium, n genijev praznik: CHAR.

2. rodoviten, razvijajoč se, uspešen: copia pecudum, sors PLIN. –

II. genija razveseljujoč = srce razveseljujoč, razveseljiv, vesel, radosten, boder, prijazen, vabljiv: hiems V., uva O., serta (pri pitju vina) O., platanus O. (ker so pod njo pri pojedini ležali), praeda, rus, arva Canopi, Musa, festum O., festum genialiter egit O. je veselo prebil, dies IUV., litus STAT., divi STAT. (o Cereri in Bakhu), vultus AP.

geniculus -ī, m (demin. genū) kolence; meton. (kot t. t. pri vodovodu) kot (= koleno), kjer se stikata dve cevi: VITR.

génie [ženi] masculin genij, duh, veleum; velika nadarjenost; inženirske, pionirske čete v vojski; genius, dober duh, duh zaščitnik

de génie genialen
génie civil gradbeništvo
génie investigateur, inventif raziskovalen, iznajditeljski duh
génie méconnu nepriznan genij
génie maritime (državni) inženirji za gradnjo ladij
génie militaire tehnične, inženirske, pionirske čete v vojski
génie des bois gozdni duh (nadnaravno bitje)
peintre masculin de génie genialen slikar
soldat masculin du génie vojak inženirske čete
les sapeurs du génie saperji, pionirji tehničnih čet v vojski
il n'est pas un génie on je nekaj povprečnega
avoir le génie du commerce imeti trgovski talent
cet enfant a le génie de la destruction ta otrok ima pravi (pravcati) talent za uničevanje
faire son service dans le génie služiti vojaščino pri inženirski četi

genitālis -e, adv. genitāliter (genere = gīgnere) rod(il)en, rodoviten, ploden, plodeč, oplojujoč: di genitales ENN. vseustvarjajoči, semina V., genitalia corpora LUCR., O. plodilna počela, prvine, mundi genitale tempus LUCR. rojstni čas, ut semina possint seminibus commisceri genitaliter apta LUCR., membra O. ali loca, partes COL. rodila, profluvium PLIN. (pri ženski) mesečno perilo, menstruacija, mesečna čišča; (pri moškem) semenotok (= gonoreja), anni hora PLIN. pomladanski čas, pomlad, g. hora T. rojstna ura, dies g. T. ali g. lux STAT. rojstni dan, nido vim genitalem affundere T., mensis g. GELL. rojstni mesec, menses g. GELL. meseci nosečnosti, g. foedera STAT. zakonska zveza, solum VELL. idr. ali terra AMM. ali sedes PRUD. rojstni kraj, rojstna dežela, očetnjava, domovina, g. domicilium AMBR. rojstna hiša. – Subst.

1. Genitālis -is, f (sc. dea) Genitális, boginja poroda (priimek Diane, zaščitnice porodnic): sive tu Lucina probas vocari seu Genitalis H.

2. genitāle -is, n rodilo, spolovilo, večinoma v pl.: CELS., SEN. PH., PLIN., Q.

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

genō -ere, genuī, genitum (star. nereduplicirana soobl. glag. gīgnō; gl. gīgnō) roditi; iz prezentovega debla izpeljane obl. le star.: genit, genunt, genat, genuntur, genendi VARR. genitur pri CI. (v starem oporočnem obrazcu), DIG., ULP. (DIG.), ARN., geni (inf. pr. pass.) LUCR., obl. iz perfektovega in supinovega debla, gl. gīgnō.

gēns, gentis, f (genere = gīgnere; prim. gr. γενεά, jon. γενεή rod, pleme, pokolenje)

I. (v družinskopravnem pomenu)

1. rod, pleme, sorodstvo, tj. zveza (skupek) več po skupnem pokolenju ali rodovnem imenu (nomen gentile ali gentis) in po skupnih bogoslužnih obredih združenih družin ali rodbin (familae, stirpes): gens Manlia CI., Iulia gens L., non communiter modo Corneliae gentis, sed proprie familiae suae (= Scipijonov; Kornelijevem rodu so namreč pripadali Dolabellae, Lentuli, Rufini, Scipiones, Sullae idr.) L., Sulla gentis patriciae nobilis fuit S., patriciae gentis vir L.; sprva se je beseda uporabljala le za patricije, ko pa je bil plebejcem dovoljen conubium s patriciji, tudi za plebejce; od tod: quamvis periurus erit, sine gente H. brez prednikov, nizkega rodu; zaničlj.: gens ista Clodia CI. svojat. Najstarejši patricijski rodovi, ki so pripadali trem prvotnim občinam (okrajem), imenovanim Ramnes, Tities in Luceres, so se imenovali maiores gentes starejši rodovi, plebejski, ki jih je šele kralj Tarkvinij Prisk povzdignil v patricijski stan in pozval v senat, minores gentes mlajši rodovi; po tem so se tudi senatorji ločili v patres maiorum gentium in patres minorum gentium sen., ki jih je Romul, in sen., ki jih je Tarkvinij Prisk pozval v senat = sen. prvega in sen. drugega reda: CI., L., T. Od tod metaf.: dii maiorum gentium in dii minorum gentium CI. starejša-mlajša = višja-nižja božanstva; podobno: Cleanthes, qui quasi maiorum est gentium Stoicus CI. izborne -, izbrane vrste.

2. meton. zarod, potomec: heroes, salvete, deûm gens CAT., vigilasne deûm gens, Aenea? V., Tirynthia gens est (= Fabius) SIL. –

II. (v narodnopravnem pomenu)

1. (o narodih) pleme, narod (= skupek več manjših rodov (nationes) istega pokolenja in jezika): g. Allobrogum, Cilicum, Sabina aut Volsca CI., omnes exterae gentes ac nationes CI. plemena in posamezni rodovi, exterae gentes CI. inozemstvo, Athenienses, quae gens Ionum habetur CI. ki veljajo za jonsko pleme, ius gentium CI. mednarodno pravo, g. Nerviorum, Sueborum C., terruit urbem, terruit gentes H., ita nationis nomen, non gentis evaluisse T.; occ. pl. gentes =
a) tujci, inozemci, barbari: AUCT. B. HISP., duretque gentibus ... odium sui T.
b) pogani, neverniki: ECCL., VULG. Pogosto je partitivni gen. pl. v splošnem pomenu „svet“, večinoma v zvezi z besedami ubi, ubinam, ubicumque, (n)usquam, longe, minime idr.: ubi gentium S. kje na svetu, ubinam gentium sumus? CI. kje na svetu (kje zaboga) pa smo? ubicumque terrarum et gentium CI. kjer koli ljudje prebivajo, abesse longe gentium CI. biti pri zelo oddaljenih narodih (= daleč po svetu), usquam gentium PL. nekje, nusquam gentium TER. nikjer, nec usquam gentium AP. in nikjer, minime gentium TER. za ves svet ne, nikakor ne.

2. meton.
a) občina, srenja (kakega mesta): oppidum, quae gens ... C., omnes eius gentis cives N.
b) kraj, (po)krajina, okraj, okrožje: ei Syriam, Babylonem, Persas integerrimas gentes ad diripiendum tradidisti CI., qui Cataoniam tenebat, quae gens iacet supra Ciliciam N., ipsum in eam gentem iturum L., gentes viduatas esse suis cultoribus ARN. –

III. (redko v naravnopravnem pomenu)

1. rod (= genus, več posameznikov, ki po rojstvu in podobnosti spadajo v eno vrsto): gens humana CI., H.

2. (o živalih) pleme, pasma: quos (equos) in spem statues submittere gentis V., utque luat poenas gens haec (vulpium) O., intestino bello totae gentes (apium) consumuntur COL.

geolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ geológus Geologi ocenjujejo, da jedro obsega približno 42 % prostornine Merkurja (pri Zemlji 17 %). ▸ A geológusok becslése szerint a mag a Merkúr térfogatának mintegy 42%-át teszi ki (a Föld esetében ez 17%).
Prav tam so geologi leta 1999 odkrili najstarejše kamnine. ▸ Itt fedezték fel a geológusok 1999-ben a legrégebbi kőzeteket.
Starost teh najdb je po ocenah geologov senzacionalno visoka - najmanj 10.000 let. ▸ A geológusok e leletek korát szenzációsan magasra - legalább 10 000 évre - becsülik.
Povezane iztočnice: inženirski geolog