Franja

silvula -ae, f (demin. silva) gozdìč (gózdič), gozdiček, gozdek, hostica, šumica: Prisc., Sid., nec ob hanc tamen causam totus lacus silvulis occupetur Col.

Sindicē -ēs, f Síndika, pokrajina v Skitiji ob Črnem morju med Meotskim (Majotskim) jezerom in Kimerijskim Bosporjem: Plin.

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

Sinn, der,

1. (-/e/s, -e) čut; (Sinnesorgan) čutilo; Sinne, pl , ([Bewußtsein] Bewusstsein) zavest, (geschlechtliches Empfinden/Verlangen) čuti, čutnost

2. (-/e/s, ohne Plural) (Gefühl für etwas, Sinngehalt) smisel (für za); (Bedeutung) pomen (übertragen prenesen); (Drehrichtung) Technik smer; sechster Sinn šesti čut, figurativ poseben občutek (für za) ; Sinn haben imeti smisel, biti smiseln; keinen Sinn haben ne biti smiseln; einen Sinn geben osmišljati, osmisliti; anderes Sinnes werden premisliti si; eines Sinnes sein biti istega mnenja (z), soglašati (z); jemandem steht der Sinn (nicht) nach etwas (komu) je/ni do (česa); etwas ergibt einen/keinen Sinn (kaj) ima smisel/nima nobenega smisla; seine fünf Sinne beisammen haben biti pri sebi/pri pravi pameti; seine fünf Sinne zusammenhalten biti zbran;
aus: nicht aus dem Sinn gehen/kommen ne iti iz misli; sich aus dem Sinn schlagen etwas izbiti si iz glave; aus dem Sinn verlieren pozabiti (na);
bei: bei Sinnen pri pravi (pameti);
durch: durch den Sinn gehen/schießen prešiniti (koga);
im: im Sinne des Paragraphen: v smislu; im strengsten Sinne v ozkem pomenu besede; im Sinn haben etwas imeti namen, imeti v mislih, načrtovati; nichts im Sinn haben mit ne imeti smisla za;
in: in den Sinn kommen priti na misel; in jemandes Sinn sein biti po (čigavem) okusu; in jemandes Sinne handeln ravnati, kot bi si bil (kdo) želel; es will mir nicht in den Sinn gehen ne morem razumeti;
ohne: ohne Sinn und Verstand brezglavo;
von: von Sinnen sein biti ob pamet; der langen Rede kurzer Sinn na kratko povedano

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

Sinuessa -ae, f (Σινούεσσα, Σινύεσσα) Sinuésa, prej Sinopa (gl. Sinōpē II.) imenovano mesto ob lacijsko-kampan(ij)ski meji z vinorodno okolico in toplicami: Ci. ep., L., O., Mel., Plin. Od tod adj. Sinuessānus 3 sinuéški, sinuesánski: deversoriolum Ci. ep., Petrinum H., aquae Plin., lacus, prela Mart.; subst. Sinuessānum -ī, m Sinuesánsko, sinuéško (sinuesánsko) ozemlje: Ci. ep.

siparium -iī, n (demin. siparum; gl. supparum)

1. zagrinjalce, zavesica, zastorček, ki so ga uporabljali v gledališčih pri vmesnih prizorih v komedijah (aulaeum je glavni zastor): Fest., P. F., aulaeum tragicum dimoveto et siparium scenicum complicato Ap.; pren.: quibuscum iam in exostra (ob odprtem odru, na odprtem odru, javno, očitno) helluatur — antea post siparium solebat Ci. za zastorom (za kulisami) = skrivaj; meton. komedija, veseloigra, gluma: verba cothurno, non tantum sipario, fortiora Sen. ph., vocem locasti sipario Iuv.

2. zástor, zastórček na sodnem odru, ki je ljudi ščitil pred sončno pripeko: sed non ideo probaverim, quod factum et lego et ipse aliquando vidi, depictam in tabula sipariove imaginem rei, cuius atrocitate iudex erat commovendus Q., nam cum eius accusator in sipario omnibus locis aut nudum eum in nervo aut ab amicis redemptum ex alea pinxisset: „Ergo ego“, inquit, „numquam vici“ Q.

Sīpontum -ī, n (Σιποῦς) Sipónt, znamenito pristaniško mesto v Apuliji ob vznožju gore Gargan (zdaj ostanki pri Sta. Maria si Siponto): Ci. ep., L.; v gr. obl. Sīpūs -ūntis, f: Mel., Lucan., Sil. — Od tod adj. Sīpontīnus 3 sipóntski, sipontínski: siccitas Ci., civitas Serv.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

Sīrius (sīrius) -iī, m (Σείριος, σείριος) Sírius, Sírij, pasja zvezda (čisto lat. canicula), glavna zvezda v ozvezdju Veliki pes, ki vzhaja sredi meseca julija ob najhujši vročini (pasji dnevi): Hyg., Tib., Lucan., tum steriles exurere Sirius agros V., iam rapidus torrens sitientis Sirius Indos ardebat caelo V.; pesn. adj. = Síriusov, Sírijev: Sirius ardor V., Col., astrum Sirio fervet vapore Prud.

siròtīnjskī -ā -ō siromaški: sirotinjski dom ubožnica; -a kuća revna hiša; -o jelo jed revnih; -a majka, sirotinjski otac mati, oče ki dobrodelno skrbi za sirote; -a suza solza reveža; stigla i njega sirotinjski suza tudi njega je zadelo siromaštvo; tanak kao sveća o -om parastosu suh kakor sveča ob parah reveža, zelo suh; -o živjeti revno živeti; -o ljeto babje poletje; -a trava bot. sladika, Glyceria

sit^*1 [sit]

1. neprehodni glagol
sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
zastopati v parlamentu (for koga)
imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
zaposliti se (over s čim)
študirati (under pri kom)

2. prehodni glagol
sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

to sit on the bench figurativno biti sodnik
the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
to sit in Congress biti član Kongresa
to sit for an examination opravljati izpit
to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
to sit a horse jahati na konju
to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
to sit a play through prisostvovati igri do konca
he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno

situado ležeč, nahajajoč se, situiran

estar situado sobre el río ležati ob reki
bien situado premožen

sitzen (saß, gesessen) sedeti; Kleid: prilegati se; Zähne auf den Kiefern, Beine an Brustabschnitten, Blüten auf den Zweigen usw.: biti, biti nameščen; Hieb: sedeti, zadeti (udarec je zadel); Pächter: imeti v zakupu; eine Rolle, ein Text usw.: sedeti, znati (der Text sitzt X zna besedilo); jemandem sitzen sedeti (komu kot model); in einem kleinen Dorf/Nest: čepeti, tičati; Angst: tičati
an: sitzen an etwas sedeti pri/nad (čem);
auf: sitzen auf etwas sedeti na (čem); auf den Eiern sitzen valiti (jajca);
bei: sitzen bei sedeti pri, študirati (kaj), ukvarjati se s (čim); bei Tisch sitzen biti pri kosilu/jedi;
in: sitzen in biti v, Technik tičati v; in der Tinte/Patsche sitzen biti v zadregah, v zosu;
über: über den Büchern sitzen sedeti ob knjigah/nad knjigami;
zu: zu Gericht sitzen über soditi (komu), figurativ obsojati koga; zu Pferde sitzen jahati, sedeti na konju; einen sitzen haben figurativ biti (malce) pod paro

skakalec s palico stalna zveza
šport (športnik) ▸ rúdugróSopomenke: skakalec ob palici

skakalka s palico stalna zveza
šport (športnica) ▸ rúdugró
Sopomenke: skakalka ob palici

skála¹ (-e) f

1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo

2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skok² [ô] moški spol (-a …) šport der Sprung, das Springen (figurativni Figurensprung, konjski/skakačev - pri šahu Rösselsprung, čez konja Pferdspringen, čez kozo Bockspringen, iz stoje na rokah Handstandsprung, na cilj Zielsprung, na glavo Kopfsprung, Hechtsprung, na noge Fußsprung, na noge skrčeno Paketsprung, naprej Vorwärtssprung, na smučeh Skisprung, ob palici Stabhochsprung, prednožno Winkelsprung, raznožno Grätschsprung, skrčno Hocksprung, sonožno Strecksprung, s padalom Fallschirmsprung, v daljavo Weitsprung, v stran Seitensprung, v višino Hochsprung, z mesta Standsprung, z obratom Kehrsprung, škarjasti Schersprung, vzvratni Rückwärtssprung)
vijačni skok die Schraube
… skoka Sprung- (dolžina die Sprungweite, met iz skoka der Sprungwurf, višina die Sprunghöhe)
skakališče za skok v višino die Hochsprunganlage
bazen za skoke das Sprungbecken
skoki množina das Springen
(figurni Kunstspringen, likovni Stilspringen, s stolpa Turmspringen, v vodo Wasserspringen, z deske Brettspringen, smučarski Skispringen, Schispringen)
tekmovanje v skokih der Sprungwettbewerb

skok s palico stalna zveza
šport (atletska disciplina) ▸ rúdugrásSopomenke: skok ob palici