Franja

ingeniōsus 3, adv. -e (ingenium)

1. nadarjen, darovit, duhovit, bistroumen, izumljiv, prebrisan, premeten: ingenii virtutes qui habent, ingeniosi vocantur Ci., gravis et i. poeta Ci., duo clarissimi ingeniosissimi viri Ci., de qua re ab homine ingeniosissimo multa dicta sunt Ci., quo quisque est sollertior et ingeniosior Ci., ingeniosa haec et fortia Q., ista ingeniose tractantur Ci., ingeniose dicere Q., declamavit longe ingeniosius Sen. rh., pomum ingeniosius geminatum Plin., homo ingeniose (ingeniosissime) nequam Vell. (kaj) prebrisan hudobnež; na vprašanje čemu?: i. in aliquid O., furtum ingeniosus ad omne O., notis dandis ingeniosa O.; na vprašanje v čem?: i. in aliquā re Mart., Plin.; enalaga: ingeniosa aliqua defensio comparatur Ci., res est ingeniosa dare O. pri dajanju je treba pameti, i. simulatio Plin. iun., argumentum Plin. duhovito izmišljen, miracula Plin., egestas Ci. 2. metaf. (o rečeh) po naravi sposoben (pripraven) za kaj: le pesn.: vox ingeniosa sonis mutandis O., terra ingeniosa colenti O. plodonosna, ad segetes ingeniosus ager O.

inghiottire v. tr. (pres. inghiottisco)

1. požreti, požirati (tudi pren.):
inghiottire le lacrime požreti, zadržati solze
il fallimento ha inghiottito tutti i suoi risparmi bankrot je požrl vse njegove prihranke

2. pren. (tollerare) prenesti, prenašati; trpeti:
inghiottire un'offesa požreti žalitev

ingiuria f

1. žalitev, sramotitev

2. pravo kaznivo dejanje

3. škoda; krivica:
fare ingiuria a una donna posiliti žensko

4.
le ingiurie del tempo zob časa

ingrātia -ae, f (ingrātus) nehvaležnost: quid in ingratiam incidat Tert. Sicer le abl. pl. ingrātiīs in (skrč.) ingrātīs (prim. grātīs) „ne da bi se zahvalil“, „brez zahvale“ = proti volji koga, nehote, nerad: Ter., Lucr., Gell., Lact., extorquendum est invito (siloma) atque ingratiis Ci., dicent quae necesse erit ingratis Ci., ut ingratiis ad depugnandum omnes cogerentur N., amborum ingratiis Pl., ingratiis tuis Pl.

Opomba: Pri Kom. vselej obl. ingratiis, pri Lucr. in v prozi (pri Ci. idr.) pa skoraj vedno ingratis.

ingrossare

A) v. tr. (pres. ingrōsso)

1. debeliti; povečati

2. napeti, napenjati:
le torrenziali piogge hanno ingrossato i fiumi ob hudih nalivih so reke narasle

B) ➞ ingrossare, ingrossarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ ingrōsso) povečati; narasti, naraščati

ingrōsso avv.
all'ingrosso trgov. na debelo; ekst. približno, površno:
fare le cose all'ingrosso delati površno

inhabituel, le [-tɥɛl] adjectif nenavaden, neobičajen

inimīcitia -ae, f (inimīcus) sovražno postopanje, sovražno razmerje, sovraštvo, mržnja (naspr. amīcitia): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Acc. fr.; klas. le v pl.: tibi inimicitiae cum Sex. Roscio sunt Ci. ti živiš v sovraštvu z … , v sovraštvu sta si z … , cum aliquo inimicitias gerere ali exercere S. živeti v sovraštvu s kom, inimicitias alicuius suscipere Ci., Q. spreti se s kom, inimicitias deponere Antonius in Ci. ep. ali ponere Cael. in Ci. ep. opustiti sovraštvo, izogniti se mu, a me quaeris, quibus inimicitiis adductus ad accusandum descenderim Ci., cum aliquo mihi inimicitiae intercedunt (= sunt) Ci., inimicitias capere Ter., capessere T., N., excipere Cu., Suet., habere Q., extinguere Ci., ulcisci T., donare Ci., truces H. Redko v sg. in tedaj le abstr.: inimicitia est ira, ulciscendi tempus observans Ci.

inintentionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif nenameren

iniūriōsus 3, adv. -ē (iniūria)

1. protipraven, nasilen, silovit, krivičen, zloben: Aus., naviculariis nostris iniuriosius tractatis Ci. le količkaj nasilno, iniuriosi in proximos Ci., in socios iniuriosum est his praemiis exclusos esse socios Ci., adversus patrem iniuriosior Sen. rh., iniuriose in magistratus decernere Ci. ep., iniuriose sacra coniugalia tractare Val. Max., aliquid iniuriose facere Ulp. (Dig.), quae in eos, qui iuste vivunt, iniuriosissime cogitantur Aug., i. vita Ci., exsilium Iust.; enalaga: iniurioso pede proruas stantem columnam H.

2. ki rani, ki povzroči rano: ictus Plin.

injure [ɛ̃žür] féminin (raz)žalitev, zmerjanje, žaljivka, psovka

injure calomnieuse obrekovalna žalitev
les injures du sort udarci usode
l'injure des ans, du temps zob časa
charger d'injures, couvrir d'injures, se répandre en injures (contre quelqu'un) opsovati, obsuti koga s psovkami, žaljivkami
dire, proférer des injures izreči žaljive besede, psovati
faire injure à quelqu'un žaliti koga, delati komu krivico
vous faites injure à son honnêteté po krivici sumite v njegovo poštenost
je le considère comme une injure personnelle to smatram za osebno žalitev

inkvizícija inquisition ženski spol , perquisition ženski spol ; (religija) Inquisition ženski spol ; Tribunal moški spol de l'Inquisition

sveta inkvizicija la Sainte Inquisition, le Saint-Office

in-natō -āre -āvī -ātum

1. plavati v kaj: pisciculi innatant in concham Ci.

2. v ali na čem plavati; z dat.: lactuca acri innatat stomacho H., homines flumini innatant Plin., aquis innatans pluma Plin.; z acc.: undam innatat alnus V.; abs.: innatant insulae Plin. iun., liquor innatat T. plava po vrhu, innatantia folia Mel.; pren. innatans verborum facilitas Q. lahko (površno, plitvo) izražanje, ki „plava“ le na površju (ne prodira v bistvo stvari).

3. metaf. v, na, čez kaj teči, razlivati se, izlivati se: Tiberis innatat campis Plin. iun., Nilus innatat terrae Plin., innatat unda dulcis freto O., innatat undā crinis Val. Fl. se valovito gibljejo, radices solo i. Col.

innocent, e [-sɑ̃, t] adjectif nedolžen, nekriv, naiven, preprost; bebast, bedast; neškodljiv; masculin nedolžnež, naivnež, bebec, idiot, bedak

jeux masculin pluriel innocents družabne igrice
remède masculin innocent neškodljivo zdravilo
la fête des Saints Innocents (religion) praznik nedolžnih otrok (28. dec.)
condamner un innocent obsoditi nedolžnega človeka
être innocent du crime ne biti kriv zločina
tu es bien innocent de le croire zelo si naiven, če to verjameš
faire l'innocent delati se nedolžnega, naivnega, neumnega, nevednega
plaider innocent (juridique) zatrjevati svojo nedolžnost

in-numerus 3 (prvotno le pesn.) nešteven, brezštevilen, neprešteven, zelo velik: gentes, pyrae V., edidit innumeras species O., stravimus innumeris Pythona (zmaja) sagittis O., numerus Lucr., numeri Pl., Aus. ritmi, napevi; s kolekt.: hostis O., miles O., leone innumero Mart.; potem v poznejši prozi: Val. Fl., Suet., Eutr., pecunia T., miles T., Plin.

in-nūptus 3 (in [priv.], nūbere) neomožen, neoženjen, neporočen, samski,

1. klas. lat. pozna le fem. innūpta -ae (prim. innuba) neomožena, samska, deviška: puella, Minerva V., Phoebe O., manus (Amazonum) Sil.; metaf.: bos Sen. tr.; zlasti kot subst. devica, samska: Cat., Pr., Aug., sunt aliae innuptae Latio V., innupta praegnans Arn.

2. o možu neoženjen, samski: Tert.

3. pesn. meton.: innuptae nuptiae Poeta ap. Ci. (gr. γάμος ἄγαμος Euripides) zakon, ki ni zakon, nesrečen, poguben zakon.

inoculer [-le] verbe transitif, médecine (v)cepiti; figuré vcepiti (quelque chose à quelqu'un komu kaj)

inoculer le vaccin contre la variole cepiti proti kozam
inoculer à quelqu'un une doctrine komu kak nauk vcepiti

inofficiel, le [inɔfisjɛl] adjectif neuraden

inscription [-psjɔ̃] féminin napis; vpis, vpisovanje; commerce vknjiženje; prijava

inscription à un concours prijava k natečaju
prendre ses inscriptions vpisati se (na univerzo), imatrikulirati se
inscription funéraire nagrobni napis
inscription hypothécaire vknjižba (na posestvo)
inscription sur le grand livre državna zadolžnica
droit masculin d'inscription vpisnina
(juridique) inscription de (ali: en) faux vložitev pritožbe, da je dokument ponarejen
faire inscription au procès-verbal vzeti na protokol
il y a beaucoup d'inscriptions je mnogo prijav

insegna f

1. znamenje; pl. insignije:
deporre le insegne odpovedati se funkciji

2. grb; znak; simbol

3. pren. geslo, načelo:
la sua insegna è vivere e lasciar vivere njegovo geslo je živeti in pustiti živeti

4. zastava:
militare sotto le insegne di un partito biti aktiven član stranke

5. izvesek, tabla