Franja

galla f

1. mehurček:
noce di galla šiška

2. pren. zelo lahka oseba ali stvar:
pesa quanto una galla lahek je kot peresce

3.
a galla na površini:
stare a galla plavati na površju
tenersi a galla pren. obdržati se na površju
venire a galla pren. priti na dan, na površje
rimanere a galla pren. vedno izplavati

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gallina f zool. kokoš:
gallina da uova jajčarica, kokoš nesnica
gallina da carne kokoš za zakol
gallina faraona pegatka
cervello di gallina pren. kurja pamet
latte di gallina šodo; pren. ptičje mleko
zampe di gallina krace, čačke, nečitljiva pisava
andare a letto con le galline pren. hoditi s kurami spat
PREGOVORI: gallina vecchia fa buon brodo preg. stara kokoš, dobra juha
meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi

gallīna -ae, f (gallus) kokoš, kura, puta: CA., COL., PETR., MART., SUET. idr. anitum ova gallinis saepe supponimus CI., villa abundat ... gallinā (kolekt. = gallinis) CI., gallinae Africanae VARR., COL. pegatke, gallina Numidica COL. pegatka; kot čudežno znamenje: gallina cecinit (je zakokodakala) TER.; šalj.: an ... habent quas gallinae manus? nam has (litteras = „kavke“) quidem gallina scripsit PL.; kot ljubkovalna beseda: dic igitur me ... gallinam PL. putka; preg.: tu gallinae filius albae IUV. = srečnež; kot krajevno ime: Ad gallinas (ad Gallinas): PLIN., SUET. Pri kokoših (selski dvorec pri Rimu); kot nom. propr. Gallīna -ae, m Galina, ime gledališkega igralca: H.

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

gallīnārius 3 (gallina) kurji, kokošji, za kokoši: curator gall. VARR. kurji praznik, scala CELS. kurnik, vasa COL. Kot nom. propr.
a) insula Gallīnāria „Kurji otok“ v Tirenskem morju pri Kumah (zdaj Isola d'Albengo): VARR.
b) silva Gallīnāria „Kurji les“, smrečje v Kampaniji blizu Linterna: CI. EP., enako (pesn.) Gallīnāria pinus: IUV. – Subst.

1. gallīnārius -iī, m kokošar, kurji paznik: VARR., CI.

2. gallīnārium -iī, n kurnik, kurnjak: COL., PLIN.

gallo¹

A) m

1. zool. petelin (Gallus gallus):
gallo cedrone ruševec (Tetrao urogallus)

2.
al canto del gallo ob svitu, ko zapoje petelin
fare il gallo pren. peteliniti se, šopiriti se
essere il gallo della checca biti ljubljenec žensk
è più bugiardo d'un gallo laže, kot pes teče

B) agg. invar.
peso gallo šport bantam kategorija (boks)

gallo moški spol petelin; petelin na strehi; ljubljenec žensk; Mehika serenada

gallo de pelea, gallo de riña petelin za (petelinje) dvoboje
gallo silvestre divji petelin
engreido como gallo de cortijo ošaben kot petelin na gnoju (kot pav)
misa de gallo (božična) polnočnica
ojo de gallo kurje oko
pata de gallo gubice na sencih
riña (pelea) de gallos petelinji dvoboj
alzar (Ievantar) el gallo glavo pokonci nositi, šopiriti se
bajarle el gallo a alg. koga ponižati
en menos que canta un gallo v hipu, kot bi trenil
otro gallo me (te, etc) cantara si... drugače bi se mi (ti, itd.) zgodilo, če ...
tener mucho gallo ošaben biti

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

gambero m

1. zool. rak:
gambero di fiume potočni rak, jelševec, koščak (Astacus astacus)

2. pren.
rosso come un gambero rdeč kot kuhan rak
fare come i gamberi pren. iti rakovo pot

3. huda napaka

ganado

lo tiene V. bien ganado to ste pošteno zaslužili
como ganado, así gastado kot dobljeno, tako izgubljeno

ganar (pri)dobiti, zaslužiti, zmagati, doseči; nakopati si; osvojiti, zavzeti; prehiteti, prekositi, imeti prednost pred, preteči koga

no le ganarias a pícaro ne boš mu kos v prebrisanosti
a trabajador no le gana nadie ne najdeš tako delavnega človeka kot je on
ganar amigos pridobiti si prijateljev
ganar el cielo v nebesa priti
ganar la boca a uno pregovoriti koga
ganar la copa (šp) dobiti pokal
ganar mucho dinero zaslužiti mnogo denarja
ganar a uno en años biti starejši kot
ganar las oposiciones z uspehom se potegovati za (učiteljsko) službo
ganar la orilla doseči breg
le he ganado dos partidas dobil sem dve partiji proti njemu
ganar un pleito dobiti pravdo
ganar terreno pridobiti na terenu, razširiti se
¡así no vas a ganar nada! tako ne boš ničesar dosegel!
ganar de comer, ganar para vivir, ganarse el pan kruh si služiti
ganar a dos por cero zmagati z 2 : 0
Juan te gana trabajando Ivan dela bolje kot ti
llevar las de ganar zmagati, dobiti
ganarse la voluntad de alg. koga zase pridobiti

gānea -ae, f: CI., S., L., T., PLIN. IUN., SUET., AP. ali (star.) gāneum -ī, n: NAEV. FR., PL., TER., VARR. (prim. gr. *γα-νεῖον, dor. *γά-ναιον podzemeljsko stanovanje) podzemeljska (kletna) krčma, beznica; te so bile na slabem glasu kot gnezda skrivne razuzdanosti; prim.: occulta loca et subterranea, quae ganea Graeci vocant ISID., ganeum antiqui locum abditum ac velut sub terra dixerunt P. F.; meton. tudi življenje po krčmah, popivanje, pijančevanje.

Gangēs -is, acc. lat. -em, gr. -ēn, abl. -ē (Γάγγης) Gánges, glavna indijska reka, ki izvira na gori Hemodu (Hēmōdēs ali Emōdus); s svojim preplavljanjem daje rodovitnost obrežju in naplavlja zlata zrna in dragulje: CI., V., O., CU., MEL., PLIN., LUCAN.; kot rečni bog: O. – Od tod adj.

1. Gangēticus 3 (Γαγγητικός) (ob)gangeški, pesn. = indijski: COL., SEN. TR. idr. tigris O. tellus (= India) LUCAN. raptor MART. (o lovcu tigrov), ales AUS. (o Feniksu).

2. Gangētis -tidis, f (Γαγγῆτις) gangeška, pesn. = indijska: terra (= India) O.

gant [gɑ̃] masculin rokavica

une paire de gants par rokavic
gant de boxe, de caoutchouc, fourré, en peau (de daim), protecteur, tricoté, de toilette boksarska, gumijasta, podložena, kožnata (iz jelenovine), zaščitna, pletena, toaletna (za umivanje) rokavica
aller comme un gant biti kot vlit
cette robe te va comme un gant ta obleka je na tebi kot vlita
jeter le gant pozvati na dvoboj, izzvati
mettre, retirer ses gants obleči, sleči nogavice
relever le gant sprejeti izzivanje (dvoboj)
mettre, prendre des gants avec quelqu'un (figuré) koga z rokavicami prijeti, obzirno z njim ravnati
sans prendre des gants (figuré) brez rokavic, odkrito
se donner des gants pripisovati si uspeh ali zaslugo za kaj
retourner quelqu'un comme un gant obračati koga kot rokavico, vse lahko s kom napraviti, koga lahko o popolnoma nasprotnem prepričati
il est souple comme un gant (figuré) lahko ga okoli prstov oviješ

Ganymēdēs -is, redko -ī, acc. -em in -ēn, m (Γανυμήδης) Ganimed, sin trojanskega kralja Troja (Trōs), mladenič, ki ga je Jupiter zaradi njegove lepote dal odnesti na Olimp, kjer ga je postavil za svojega točaja: CI., O.; metaf. ozvezdje Ganimed = ozvezdje Vodnar, Vodolij: CI., HYG. – Od tod adj. Ganymēdēus 3 Ganimedov, ganimedski: comae MART., chorus MART. lepi sužnji (strežniki), fabulae LACT. – Kot nom. propr. Ganymēdēus -ī, m Ganimedej, Egipčan, Cezarjev nasprotnik: AUCT. B. ALX.

ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne

garancija guarantee; warranty

z garancijo prodajno blago warranted (ali guaranteed goods) pl
patentiran brez državne garancije patent without government guarantee
kot garancija za to pogodbo as guarantee for (ali as security for) this agreement
garancija proti security against, insurance against, safeguard against
ne potrebujem (ne želim) nobene druge garancije kot Vašo besedo I want no other guarantee than your word, pogovorno your word will do for me
ne moremo prevzeti nobene garancije we cannot assume any responsibility
pustiti svoje dragulje kot garancijo to pawn (ali to pledge) one's jewels, to leave one's jewels in pawn
zahteval bom dobre garancije I shall want good security
naša moč je naša najboljša garancija proti novi invaziji our strength is our best safeguard against a new invasion
ki ima tovarniško garancijo factory warranted

garantía ženski spol jamstvo, poroštvo; kavcija

dar garantía dati jamstvo, jamčiti
dar en garantía dati kot kavcijo
suspender las garantías uvesti nagli sod