hríb (-a) m
1. monte:
pobočje, vrh hriba pendio, cima del monte
strm, visok hrib monte ripido, alto
čez hribe in doline per monti e per valli
2. pl. hribi monti; montagna:
biti doma s hribov essere un montanaro
iti, hoditi v hribe andare in montagna
Zadetki iskanja
- húd (-a -o)
A) adj.
1. severo, rigoroso
2. adirato, arrabbiato:
biti hud na koga essere in collera, essere adirato con qcn., avercela con qcn.
3. ostile
4. furioso, rabbioso (cane)
5. cattivo; malvagio:
sin je bil hujši kot oče il figlio era peggio del padre
hudo dejanje azione malvagia, cattiva
6. (ki prinaša trpljenje, težave) cattivo, brutto:
hude novice brutte notizie
hudi časi brutti tempi
huda ura temporale
7. (ki se pojavlja v močni obliki) grande, forte, terribile; pren. appassionato, incallito; incorreggibile:
hud mraz freddo terribile
huda lakota, revščina, krivica grande carestia, povertà, ingiustizia
huda bolečina forte dolore
hud kašelj forte tosse
hud bolnik malato grave
hud klanec forte, ripida salita
pren. hud lovec cacciatore appassionato
hud pijanec bevitore incorreggibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hud udarec terribile colpo
pren. biti hud na denar essere avido di denaro
delati hudo kri far cattivo sangue
biti (česa) prav za hudo silo essercene quanto basta, dovrebbe bastare
čeb. huda gniloba covata a sacco
B) húdi (-a -o) m, f, n pog.
huda je za delo è difficile trovar lavoro
pren. huda mu prede è alle strette, non sa a che santo votarsi
povedati komu precej hudih strapazzare, rimbrottare qcn. ben bene
umreti od samega hudega morire di crepacuore, per l'indigenza, per grandi sofferenze
pren. imeti dosti hudega nad seboj avere gravi colpe sulla coscienza
prizadeti komu mnogo hudega fare molto male a qcn.
ne jemati česa za hudo non prendersela a male per qcs.
nič hudega sluteč senza l'ombra d'un sospetto - hudíč (-a) m
1. rel. diavolo, demonio; pren. demone:
črn, grd kot hudič nero, brutto come il diavolo
prodati, zapisati se hudiču vendere l'anima al diavolo
izganjati hudiča esorcizzare il demonio
knjiž. hudič zavisti, sovraštva il demone dell'invidia, dell'odio
2. (kot kletvica)
hudič! diavolo!, corpo del diavolo!
tristo hudičev! per mille diavoli!
pri hudiču! per diavolo!, corpo del diavolo!
3. (hudoben človek) demonio:
ta hudič je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
4. pog. (izraža negativen odnos do osebe ali stvari)
noben hudič nessuno
vsak hudič chiunque, il primo venuto
vsega hudiča ogni sorta di cose
zaprl je vrata in noben hudič ni mogel notri chiuse la porta e nessuno potè più entrare
vsak hudič bi me rad učil non c'è chi non pensi di potermi ammaestrare
pripovedoval ji je vsega hudiča le raccontò ogni sorta di cose
pa dopovej hudiču babjemu, če moreš vaglielo a dire alla maledetta femmina, se puoi
zamenjal je žarnico, pa je hudič takoj pregorel aveva cambiato la lampadina e quella si bruciò subito
5. pog. pren. (hrup, nemir) diavolo, putiferio:
delati, zganjati hudiča fare un chiasso del diavolo, sollevare un putiferio
6. pog., pren. (neprijetnosti, težave) guai:
hudič bo, če bodo zvedeli se lo vengono a sapere, saranno guai
kadar se ga napije, je z njim hudič quando si ubriaca, sono guai
7. pog. pren. (v povedni rabi)
a) (izraža neprijetnost, težavnost česa)
hudič je, če nihče ne uboga è un guaio se nessuno ubbidisce
b) (izraža nezadovoljstvo nad čim)
hudič je vse skupaj al diavolo tutto quanto
8. (v prislovni rabi izraža visoko stopnjo, močno zanikanje)
bilo je od hudiča vroče faceva un caldo da crepare
na hudiče sem truden sono stanco morto
'Saj je prinesel denar!' 'Hudiča je prinesel!' 'Ma se ha portato i soldi!' 'Soldi un cavolo!'
9. pog. pren. (v medmetni rabi)
a) (izraža močno čustveno prizadetost)
kdo, za hudiča, vas je poslal tja? chi diavolo vi ci ha mandato?
b) (izraža močno zanikanje, omalovaževanje)
hudič, pa taka večerja al diavolo una cena così
c) (izraža podkrepitev trditve)
tristo hudičev, da je res è vero per diavolo, per mille diavoli
č) (izraža jezo nad kom)
hudič naj ga vzame e vada al diavolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui ci ha messo la coda, lo zampino il diavolo
pog. pren. tam je cel hudič la cosa, la faccenda è estremamente grave, seria
to je vse en hudič è lo stesso, fa lo stesso
kdo pa je to za en hudič?! chi diavolo è costui?!
pog. pren. sam hudič ga je prinesel è il diavolo che l'ha mandato
pog. pren. vse bo hudič vzel andrà tutto al diavolo, in malora
če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel se continua a bere di questo passo, andrà presto all'altro mondo
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non temere neppure il diavolo
imeti hudiča v sebi avere il diavolo in corpo
pren. izganjati hudiča z belcebubom il rimedio è peggiore del male
pog. pren. pojesti hudiča in pol mangiare per quattro
pokazal ti bom hudiča! ti farò vedere io!
pren. kaj izpeljati od hudiča fare una gran cosa
pren. človek od hudiča un diavolo di uomo
pravi hudič, če boš zraven ali ne se ci sei o no, fa lo stesso
pihalo je ko sto hudičev tirava un vento del diavolo
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non fuò, manda una vecchia
hudič v sili še muhe žre il bisogno fa correre la vecchierella
kar hudič prikveka, nima teka la farina del diavolo va in crusca - hudíčev (-a -o) adj.
1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica
2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo
3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo
4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda - hud|o srednji spol (-ega …)
1. das Übel
reši nas hudega erlöse uns vom Übel
2. (zlo) das Böse, Böses
narediti komu kaj hudega (jemandem) etwas Böses tun/antun
nič hudega sluteč nichts Böses ahnend, arglos, ahnungslos
3.
storiti hudega (žalega) zuleid(e) (tun)
4.
to ni nič hudega (das ist) keine Affäre
nič hudega macht nichts!
vsega hudega vajen leidgeprüft; figurativno (utrjen) abgehärtet - hudó adv.
1. molto, assai; gravemente:
hudo podražiti rincarare (di) molto
hudo zebsti fare un gran freddo
biti hudo bolan essere gravemente ammalato
biti hudo jezen essere arrabbiatissimo
hudo se držati, gledati guardare bieco, di traverso
2. (v povedni rabi izraža težavnost česa):
hudo je, če nikogar nimaš è grave se non hai nessuno
3. (v povedni rabi izraža duševno bolečino):
materi je hudo zaradi sina la madre è in pena per il figlio
biti hudo pri srcu provare angoscia, pena
biti hudo po domu avere nostalgia della casa
hudo mu je, da ga je užalil gli dispiace di averlo offeso
hudo je za denar è difficile guadagnare, trovare soldi; di soldi ce n'è pochi
s starim človekom je hudo è difficile aver da fare, intendersi coi vecchi
pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril aveva una voglia matta di menargli un pugno, uno schiaffo
nisem mislil tako hudo non avevo intenzione di offenderti - hudobíja (-e) f cattiveria:
sama hudobija ga je è la cattiveria in persona - *huguenot, e [ügno, ɔt] adjectif hugenotski; masculin hugenot, féminin hugenotka
- humain, e [ümɛ̃, ɛn] adjectif človeški, človečanski; človekoljuben, human; masculin človeška narava, moč
les humains (poétique) ljudje, smrtniki
plus qu'humain nadčloveški
le genre humain človeški rod
lettres féminin pluriel humaines humanistične vede oziroma študije
le respect humain bojazen pred javnim mnenjem, pred govorjenjem ljudi - huméral, e [ümeral] adjectif nadlahtni
- hūmidus, bolje ūmidus 3, adv. -ē ([h]umēre)
1. vlažen, moker, rosen: ignem ex lignis viridibus atque humidis … fieri iussit Ci., factae (naves) ex (h)umida materia C., in tecto umido Ci. poet., V., O., Sil. rosna, regna V. rečno (= reke Peneja), solstitia V. deževna, humus, aër, vapor O., Ide O. studenčnata, lumina O. solzne oči, dies O., Q. deževen, nubila O. deževni, montes Cu., regiones humidae aridaeque Sen. ph., humidius solum Col., humidissimus ager Varr., auster et reliqui (venti) humidissimi Vitr. zelo deževni, haec tigna umide putent Pl.; pesn.: umida mella V. tekoči, vina V., maria V. mokrovita; metaf. vodén = plehek, puhel: verba Gell. Subst.
a) (h)ūmidum -ī, n α) vlaga, mokrota, mokro: Col., obaequalitas ista sicci, humidi Ap. β) vlažna tla, močvara = vlažno —, mokro mesto ali tak kraj (svet), taka zemlja ali taka tla: castra in humido locare Cu., aggeres umido paludum imponere T. na vlažni močvari.
b) (h)ūmida -ōrum, n α) vlažni —, vodeni deli: ut … terrena et umida … in mare ferantur Ci., tako tudi komp.: humidiora et aquosa Ap. β) vlažna —, mokra mesta ali taki kraji: herba nascens in umidis Plin. γ) redka (= ne gosta) —, vodena živila: Cels.
2. occ.
a) sočen, sočnat: corpus Cels., alii (homines) humidi, alii sicci Cels.; kot subst. hūmida -ōrum, n sokovi v telesu: Cels.
b) kot medic. t. t.: malleus morbus humidus P. Veg. vodeni (konjski) smrkelj, konjska bolezen. - humiliant, e [ümiljɑ̃, t] poniževalen, žaljiv; figuré uničujoč
- humō -āre -āvī -ātum (humus)
1. mrtveca z zemljo pokri(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pokopa(va)ti: Varr., Mart., in terram … cadentibus corporibus iisque humo tectis, e quo dictum est humari Ci. (prim. Ci. De legib. 2, 22), quisque suum pro re conpostum maestus humabat Lucr., h. mortuum Ci., socios V., paucos … pro habitu praesentis fortunae humari iussit Cu., sepultus vero intellegitur quoquo modo conditus, humatus vero humo contectus Plin., caesorum reliquias uno tumulo h. Suet.
2. s katahrezo (o slovesnem sežigu mrtveca) pokopa(va)ti: hi (propinqui Eumenem mortuum) militari honestoque funere … humaverunt ossaque eius in Cappadociam … deportanda curarunt N. - humoral, e, aux [ümɔral, ro] adjectif, médecine ki se tiče telesnih sokov, humoralen
- *huppé, e [üpe] adjectif čopast; figuré, familier bogat, fin, imeniten, odličen
les plus huppés y sont pris (figuré) temu vsi nasedejo - *hurlant, e [ürlɑ̃, t] adjectif tuleč, rjoveč
couleurs féminin pluriel hurlantes kričeče barve - hváliti (-im)
A) imperf. ➞ pohvaliti
1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso
2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca - hyalin, e [jalɛ̃, in] adjectif steklast, prozoren
- hyémal, e [jemal] adjectif (= hiémal, e) zimski
- hyperbolicus 3, adv. -ē (gr. ὑπερβολικός) pretiran: Sid., hyperbolice dicere Hier. pretiravanje.