Franja

chilōmetro m kilometer:
chilometro da fermo šport dirka na kilometer s stoječim štartom
chilometro lanciato šport dirka na kilometer z letečim štartom

chiōcciola f

1. zool. polž:
fare una vita da chiocciola pren. živeti med štirimi stenami
scala a chiocciola polžaste stopnice

2. tehn. matični navoj

3. anat. polž

4. glasba polžek (pri violini)

chiōdo m

1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti

2. alpin. klin

3.
chiodo di garofano nageljnova žbica

4. med. zbodljaj, ostra bolečina

5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje

6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija

chiqué [šike] masculin, populaire pretvarjanje, bluf(iranje), pesek v oči

faire du chiqué važnega se delati; delati se, da ...; delati ceremonije
c'est du chiqué to je samo širokoustenje, blufiranje

choisir [šwazir] verbe transitif izbrati, odbrati; odločiti se (quelque chose za kaj)

choisir une carrière odločiti se za neko kariero (poklic)
choisir de l'œil od daleč spoznati
j'ai choisi de décliner cette offre odločil sem se, da odklonim to ponudbo
il n'y a point à choisir tu ni nobene izbire
à force de choisir on prend le pire kdor dolgo izbira, izbirke pobira

choose^* [ču:z]

1. prehodni glagol (between)
izbrati, izbirati, izvoliti si; hoteti; raje imeti

2. neprehodni glagol (between)
imeti na izbiro; blagovoliti

there is not much to choose between them oba sta enaka
I cannot choose but nujno moram, prisiljen sem, ne morem si kaj, da ne bi
to pick and choose skrbno izbirati

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

Chrȳsogonus -ī, m (Χρυσόγονος) Hrizogon,

1. L. Coprnelius Chr. Lucij Kornelij Hrizogon, Sulov osvobojenec, ki je zasnoval spletke proti Sekstu Rosciju in ga po nekem Gaju Erutiju obdolžil očetomora; Ci. je obtoženca tako ognjevito zagovarjal, da so Roscija sodniki spoznali za nedolžnega: Plin., venio nunc ad illum nomen aureum Chrysogoni Ci.

2. Verov (Verres) suženj: Ci.

3. neki kitared: Iuv.

chus

sin decir chus ni mus ne da bi črhnil besedo

cibora samostalnik
1. (plod) ▸ kökényszilva
Da sadje ne bi počilo, cel sadež, kot so češnje, cibore ali slive, prebodite pred vlaganjem v kozarce. ▸ Hogy ne repedjen meg a gyümölcs, szúrja fel az egész gyümölcsöt, például a meggyet, a kökényszilvát vagy a szilvát, mielőtt elteszi a befőttesüvegekbe.
Sopomenke: sliva

2. botanika Prunus insititia (drevo) ▸ kökényszilva
Cibora je nizko listopadno drevo in v bližnjem sorodu s češnjami. ▸ A kökényszilva alacsony, lombhullató fa, szoros rokonságban van a cseresznyével.
Sopomenke: sliva

Cicerone m

1. hist. Ciceron

2.
cicerone turistični vodič

3.
cicerone (da strapazzo) slabš. goflja, gobezdač; čvekalo

cierto gotov, zanesljiv, nedvomen; določen, neki

cierto día nekega dne
con (una) cierta desilusión nekako z razočaranjem
de cierta edad že star, že v letih
cierto sujeto neki človek
estoy cierto de encontrarle gotovo ga bom našel
estar en lo cierto natančno poučen biti, prav imeti
eso no es cierto to ni točno, to ni res
lo cierto es que toliko je gotovo, da ...

cifràrija ž (madž. cifra)
1. lišpanje
2. lišp
3. kad se pije i jede, onda ne trpim nikakve -e pri mizi ne trpim, da bi se kdo branil

cigan samostalnik
1. (Rom) ▸ roma, cigány
2. izraža negativen odnos (podlež; lopov) ▸ roma, cigány
Predsednika so zmerjali s ciganom in mu grozili, da mu bodo sodili. ▸ Az elnököt lecigányozták és megfenyegették.

cima f

1. vrh:
la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
in cima zgoraj
in cima a na, vrh:
essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

2. alpin. vrh:
conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

3. konec:
da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
essere una cima in biti v čem odličen
cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

5.
cime di rapa bot. repni poganjki

cincati glagol
neformalno (obotavljati se) ▸ totojázik, tétovázikTransfer delno ni uspel tudi zaradi brazilskega vratarja, ki je cincal z odločitvijo in ni hotel opraviti vseh zdravniških testov. ▸ Az átigazolás részben a brazil kapus hibájából hiúsult meg, aki túl sokáig tétovázott a döntéssel, és nem volt hajlandó elvégezni az összes orvosi vizsgálatot.
Precej dolgo sva cincali, na koncu pa sva si rekli, da bova poskusili. ▸ Sokáig totojáztunk, aztán arra jutottunk, hogy megpróbáljuk.
In ker uradniki cincajo s podpisi pod papirje, se nabirajo zamudne obresti. ▸ És mivel a hivatalnokok totojáznak a papírok aláírásával, a késedelmi kamatok emelkednek.

cinco pet

han dado las cinco ura je bíla pet
el cinco de mayo 5. maj
a las cinco ob petih
no está en sus cinco ni čisto pri zdravi pameti
tener los cinco muy listos dolge prste imeti
¡vengan esos cinco! velja! daj roko (da velja)!
cinco m petica; kralj pri kegljih; kitara na pet strun

cingō -ere, cīnxī, cīnctum

1. opasati (opasovati), prepas(ov)ati: Pl., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonā aureā muliebriter cinctus Cu.; pogosto o orožju: (sinekdoha) ense latus cinxit O., ense latus cinctum... erat O., contentus ferro cingi latus Stat.; večinoma med.: cingi opasati se, oborožiti (oboroževati) se: Hispano cingitur gladio L. telis cingi V., cinctus ferro Cu., Suet. ali cultro venatorio Suet.; pesn. z grškim acc.: inutile ferrum (z železom) cingitur V.; abs.: cingitur ipse... in proelia Turnus V.; od tod: in alia militia cinctus Icti. drugje vpisan kot vojak; subst. cīnctī -ōrum, m sodniki v službi (naspr. discincti): Sid.; pren.: cingitur arcanis Saturnia... venenis Val. Fl. pripravlja se k...; occ.
a) oblačilo si prepas(ov)ati, podvez(ov)ati: cinctas resolvere vestes O., sinūs cingere Sil.; večinoma med.= podvez(ov)ati se: cingitur, certe expedit se Pl., cincta coniunx Dialis O., ut (latus clavus) sit paullum cinctis submissior Q., Gabino ritu (cinctu) cinctus L. (gl. cīnctus), cincta ritu Dianae O., puer alte cinctus H., cingi fluxore cinctura Suet., linteo cinctus Icti.; pesn. z grškim acc.: cinctaeque ad pectora vestes bracchia docta movent O. v obleki, visoko pod prsmi prepasani, podvezani.
b) ovi(ja)ti, (o)venčati, (o)kititi, obda(ja)ti: Val. Max., Col., Sil., muralique caput summum cinxere corona Lucr., c. aram coronis O., cincta ara cypresso O., c. tempora floribus Cat., pampino H., ramis, lauro V., myrto O., spicis Tib., cui tempora circum aurati bis sex radii fulgentia cingunt V., de tenero cingite flore caput O., cinxerat... barbara vitta comas O., lauro cinge volens, Melpomene, comam H., Gorgonis os cinctum anguibus Ci., ora Medusae Gorgonis anguineis cincta... comis O., flammis cingor V., (infantem filium) Germanicum appellavit cinxitque cunctis fortunae principalis insignibus T., anuli cingunt lacertos Mart.

2. pren. obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati), okleniti (oklepati): tellus oras maris undique cingens Lucr., collem cingit palus, colles cingunt oppidum, flumen... paene totum oppidum cingit C., oppida fossae cingebant silvae V., campum collibus cingebant silvae V., cinxerunt aethera nimbi V., mediu diem cinxerunt tenebrae Sen. tr.; v pass.: Auct. b. Afr., Cu., urbe portus ipse cingitur, insula duobus portubus cincta Ci., quod moenibus cingebatur T., (insula) cingitur tribus milibus (pasuum) Plin. meri 3000 korakov v obsegu; voj. obrambno obda(ja)ti, kriti, (za)varovati: castra vallo L., hiberna vallo pedum IX et fossā pedum XV C. utrditi, urbem moenibus V., muris urbem, oppida muris O., domos muris Val. Fl., portas aggere Stat., segetem saepibus O., moenia flammis (s stražnimi ognji) V., equitatus latera cingebat C., equites cornua cinxere L., c. ultimum agmen validā manu Cu., universas copias plaustris Front.; pren.: diligentiusque urbem religione quam ipsis moenibus cingitis Ci.; occ.
a) (o poslušalcih) obstopati koga, obsipati koga: non enim coronā consessus vester cinctus est, ut solebat Ci.
b) kot spremljevalec ali zaščitnik koga obda(ja)ti, spremljati, biti v spremstvu koga, iti s kom: Vell., Sil., Cl., regi praetor Achaeorum et unus ex purpuratis latus cingebant L. kralja sta spremljala, latera regis duo filii iuvenes cingebant L., latus sancti cingit tibi turba senatus O., cinctăque adest virgo matrum nuruumque catervā O., ne egredientes in publicum (histriones) equites Romani cingerent T.
c) pesn. kak kraj obkrožati, obiti: cycni coetu cinxere polum V. c terrā syrtim Lucan., longa per extremos pomeria fines Lucan.
č) pesn. bivati ob čem: lacum Bycen c. Val. Fl.
d) (sovražno) obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obstopiti (obstopati), zaje(ma)ti: urbem coronā ali omnibus copiis L., urbem obsidione V., ne murus quidem cingi potest C., Geticis si cingar ab armis O., c. domum undique Cu., hostium copias Front.; pren.: Sicilia undique cincta periculis Ci.
e) drevesa krog in krog (o)lupiti, da se posušijo: arbores Ulp. (Dig.), silvam Dig.

cinis -eris, m redko f (gr. κόνις)

1. pepel sploh (favilla je sipek pepel, poseb. še tleči pepel): in lignis si flamma latet fumusque cinisque Lucr., cinerem immundum iactare per agros V., cinerem et sopitos suscitat ignīs V., dilabi in cinerem H., Lact. upepeliti, redire in cinerem Plin., cin. lixivius Plin. ali lixivia Col. lug, corporis favillam ab reliquo separant cinere Plin.; pepel se je rabil za čiščenje posode: cineris frictio Arn.; od tod preg.: huius sermo haud cinerem quaeritat Pl. njegovemu govoru ni treba pepela ali luga = njegov govor je vljuden, dostojen; pesn. pl. nam. sg.: fer cineres V., postquam collapsi cineres et flamma quievit V.; pren.: incedis per ignes suppositos cineri doloso H.

2. pepel sežganih mrtvecev, mrliški pepel: Val. Fl., Q., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci. = umrlemu sinu, obsecravit per fratris sui mortui cinerem Ci., cineres operti matris H., minxerit in patrios cineres H., libabat (Hectoris) cineri Andromache V., cineri sua dona ferebant V., ut... mutam nequiquam adloquerer cinerem Cat., non (hic mihi) soror, Assyrios cineri quae dedat odores Tib., Lolliae Paullinae cineres reportare T., transferre matris fratrisque cineres Suet.; pesn.
a) = smrt: post cineres V., Mart., quodque cinis paucis, hoc mihi vita dedit Mart.
b) pepel = oseba po smrti: donec cinis iniuriosis aridus ventis ferar H., mea cum muto fata querar cinere Tib., nunc non cinis ille poetae felix? Pers., cedo invidiae, dummodo absolvar cinis Ph. po smrti, kot mrtvec.

3. kup pepela, pepelišče, razvaline: barbarus heu! cineres insistes victor H. pogorišče, Iliaci cineres V., cineres patriae insedisse supremos V., incendia gentes in cinerem vertunt O., nisi... patriae miserandam scelerati viderint cinerem Corn. Od tod

4. pren. pepel kot znak uničenja, poguba, propast, uničenje: cinis urbis patriae ali deflagrati imperii Ci., in (ad) cinerem collabi Val. Max., Arn.; pogosto v govornih zasukih, kakor: ego deos quaeso,... omne id ut fiat cinis Pl. da se upepeli = da se uniči, omne vertere in fumum et cinerem H. = vse pognati, in cinerem et liquidas munera vertere aquas Tib., utinam... in cineres Ars mea versa foret! O., in cinerem (cineres) dare aliquid Sen. tr. upepeliti = uničiti, Troia virûm atque virtutum omnium cinis Cat. grob.

cink samostalnik
(kemijski element) ▸ cinkBele lise na nohtih pa kažejo na pomanjkanje cinka. ▸ A körmön megjelenő fehér foltok cinkhiányra utalnak.
Iz rezultatov je razvidno, da imajo največ cinka v krvi otroci s podeželja. ▸ Az eredményekből látható, hogy a vidéki gyerekek vérében van a legtöbb cink.
Sopomenke: Zn