Franja

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.

ἐπι-καλέω 1. act. in pass. a) pri-, (po)kličem θεόν, τινί proti komu, zovem, vabim; b) nazivljem, imenujem, dajem komu priimek; pass. imenujem se, zovem se; c) očitam komu kaj, dolžim koga česa τί τινι; z inf. τὰ ἐπικαλεύμενα χρήματα zakladi, radi katerih se kdo obdolžuje, τὰ ἐπικαλούμενα obdolžitve, očitki. 2. med. a) kličem k sebi, kličem na pomoč, σύμμαχον za zaveznika; b) kličem, izzivam (na boj), pozivam pred sebe (o eforih); c) pritožujem se, apelujem na, sklicujem se, pozivam se na koga τὸν δῆμον ἀπὸ τῶν δικαστῶν.

ἐπι-κατάγομαι pass. pristanem za kom k bregu, izkrcam se za kom.

ἐπί-κειμαι d. m. [ep. ἐπικέοιντο, fut. ἐπικείσομαι, ion. impf. 3 pl. ἐπεκέατο] 1. a) ležim na, ob, pri čem νῆσοι, ἐπί τινι, ἐπί τινος, τινί, θύραι ἐπέκειντο vrata so bila zaprta; b) težim, tlačim ἀνάγκη, ἀνάγκη μοι ἐπίκειται gorje meni. 2. pren. a) o stvareh (= pf. pass. k ἐπιτίθεμαι) sem odmerjen, določen, naložen ζημία, pretim, grozim κακά, χειμὼν ἐπίκειται pritiska NT; b) o osebah: pritiskam na koga, tiščim vanj, obsujem NT, sem komu za petami, napadem, naskočim τινά, τινί nadlegujem s prošnjami.

ἐπι-κέλλω [ep. aor. ἐπέκελσα] 1. trans. pritisnem ladjo k bregu, pristanem z ladjo. 2. intr. ἠπείρῳ pristanem na suho.

ἐπι-κέλομαι med. ep. [aor. ἐπεκέκλετο] pokličem k sebi (zase), prikličem.

ἐπίκλητος 2 (ἐπι-καλέω) poklican (na pomoč), pozvan, povabljen (k posvetovanju), οἱ ἐπίκλητοι zbrani svetovalci, pozvani pomočniki.

ἐπι-κλῑ́νω 1. trans. prigibam, upogibam, pri-, naslanjam, σανίδες ἐπικεκλιμέναι prislonjena, zaprta, zaklenjena vrata, κεραῖαι na zid prislonjeni drogi. 2. intr. naslanjam se, obračam se k čemu πρός τι.

ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.

ἐπι-μεταπέμπομαι med. pozovem pozneje k sebi še druge (pomožne) čete.

ἐπι-νῑ́κιος 2 (νίκη) ki spada k zmagi (zmagoslavlju), ki se tiče zmage; subst. 1. τὸ ἐπινίκιον (sc. μέλος) zmagalna (zmagovalna) pesem. 2. τὰ ἐπινίκια a) zmagalno darilo, zmagalna svečanost; b) daritev, gostija v proslavo zmage, θύω darujem ali se gostim zaradi zmage.

ἐπι-προΐημι [ep. aor. ἐπιπροέηκα, inf. ἐπι-προέμεν] 1. trans. pošljem koga na čem proti komu νηυσὶν Ἴλιον εἴσω v Ilij, odpošljem kam, νηυσίν k ladjam; izstrelim, sprožim na koga ἰόν. 2. intr. jadram proti čemu νήσοισιν.

ἐπι-σπάω 1. act. in pass. a) pritegujem, proti sebi vlečem, zgrabim z vso silo χειρί; pass. θάλασσα ἐπισπᾶται pritiska, privre; b) zategnem, zapiram (vrata); c) pridobivam si κλέος; d) zvabljam, zapeljujem, pripravljam k čemu. 2. med. potegujem nase, za seboj τινά, zvabljam, dam se pridobiti, pripravljam k čemu τινά z inf.; κέρδος pridobivam si, NT delam se neobrezanega.

ἐπι-στρέφω I. act. 1. trans. a) obrnem koga proti komu; pren. potegnem k sebi, zahtevam, ὡς πρὸς τί πίστιν τήνδ' ἐπιστρέφεις; čemu zahtevaš od mene tako silno to poroštvo; b) obračam kaj ναῦς, νῶτον, odbijem, zapodim nazaj αὐτούς; pass. spravim nazaj na pravo pot, izpreobrnem τινὰ ἐπί τινα NT. 2. intr. obračam se, razprostiram se, vračam se, vrtim se, izpreobrnem se NT. II. med. a) obrnem se kam, vrnem se, pazim, oziram se na kaj, brigam se za τινός; b) hodim ἃς διεξόδους; c) izpremenim se δόξα τῇδ' ἐπεστράφη; izpreobrnem se NT. – part. pf. pass. ἐπεστραμμένα ἔπη λέγω govorim resno, s poudarkom.

ἐπι-τρέπω, ion. ἐπι-τράπω [gl. τρέπω, pf. pass. 3 pl. ep. in ion. ἐπιτετράφαται, adi. verb. ἐπιτρεπτέον] I. act. in pass. 1. trans. a) k ali proti naravnam, izročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam τί τινι, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo τῷ ἐν Δελφοῖς μαντείῳ, Ἀθηναίοις ἐπιτρέψαι περὶ σφῶν αὐτῶν πλὴν θανάτου izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, da jih ne obsodijo na smrt; pass. ἐπιτρέπομαί τι izroči, zaupa se mi kaj, παρὰ τούτων Ἡρακλεῖδαι ἐπιτραφθέντες ἔσχον τὴν ἀρχήν katerim je bila izročena vlada, οἱ ἐπιτετραμμένοι τὴν φυλακήν katerim je bilo straženje izročeno; b) naklonim, zapustim παισί κτήματα; c) dopustim, dovolim, trpim, νίκην τινί dam, prepustim, τὴν χώραν διαρπάσαι, τινὶ κακῷ εἶναι; οὐκ ἐπιτρέπω ne dovolim, oviram, zabranjujem; d) naročam, ukazujem, τάξιν ἐπί τι odpravim kam. 2. intr. vdam se, zaupam se, podvržem se τινί, γήραϊ podležem. II. med. 1. obračam sekam, nagibam se θυμός ἐπετράπετο εἴρεσθαι tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj τὰ ἄλλα.

ἐπιφορά, ἡ (ἐπι-φέρω) 1. donašanje, doklada (k plači). 2. naval, pritisk ῥευμάτων.

ἐπιφροσύνη, ἡ (ἐπί-φρων) pazljivost, zavednost duha, pamet, razumnost, αἲ γὰρ ἐπιφροσύνας ἀνέλοιο o da bi se spametoval, da bi prišel k pameti.

ἐποπτικός 3 1. kar spada k poslednjemu, najvišjemu posvečenju, τὰ ἐποπτικά zadnje in najvišje posvečenje. 2. samo onim dostopen, ki so posvečeni v misterije, skriven, tajen διδασκαλίαι.

ἐπ-οτρῡ́νω 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodbadam, pozivam, velevam; abs. τινά, ἐς τὸ πρόσω gonim, podim naprej; ἐπὶ τὰ δεινά izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim ἐπώτρυνας δέ μ' εἰπών; b) o stvareh: vnemam, začenjam πόλεμον; dajem znamenje za napad ξύνοδον, razpošiljam poslanstva v mesta ἀγγελίας. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam πομπήν.

ἐπ-οχετεύω 1. act. napeljujem vodo, do-, nalivam. 2. med. napeljujem k sebi, sprejemam v sebe ἵμερον.